Navadna peščena kozica
Navadna peščena kozica (znanstveno ime Crangon crangon) je členonožec iz družine peščenih kozic.
Navadna peščena kozica | |
---|---|
![]() | |
Znanstvena klasifikacija | |
Kraljestvo: | Animalia (živali)
|
Deblo: | Arthropoda (členonožci)
|
Poddeblo: | Crustacea (raki)
|
Razred: | Malacostraca (višji raki)
|
Red: | Decapoda (deseteronožci)
|
Podred: | |
Infrared: | Caridea (kozice)
|
Družina: | Crangonidae (peščene kozice)
|
Rod: | Crangon (kozica)
|
Vrsta: | C. crangon
|
Dvočlensko ime | |
Crangon crangon (Linnaeus, 1758)
| |
Sinonimi | |
Astacus crangon (Linnaeus, 1758) |
Opis
urediNavadna peščena kozica povprečno zraste med 30 in 50 mm v dolžino, izjemoma pa lahko doseže tudi do 90 mm. Barva te vrste rakov je svetlo rjavkasta s temnejšimi pegami. Oprsje, ki zavzema skoraj polovico telesa se konča s členastim zadkom, na koncu katerega je pahljačast rep, ki se razširi v tri krpe.
Prehranjuje se z majhnimi morskimi nevretenčarji, pa tudi manjšimi rakci in polžki. Osebki naj bi bili enospolni, obdobje parjenja pa je odvisno od življenjskega okolja. Po oploditvi nosi samica oplojene ikre od 3-4 tedne v poletnem ter okoli 10 tednov v spomladanskem času. Ličinke kozic so planktonske velikosti in se razvijajo v odraslega raka okoli 5 tednov. Po enem do dveh letih raki spolno dozorijo, živijo pa tri leta.
Z navadno peščeno kozico se hrani mnogo vrst rib, ki se jim kozica umika le z begom.
Razširjenost
urediNavadna peščena kozica je najpogostejša v južnem delu Severnega morja, Irskem morju, v Sredozemlju z vsemi morji ter v vzhodnem Atlantiku. Zadržuje se v obalnem delu do globine 150 metrov, najraje na peščenem dnu, po čemer je dobila tudi slovensko ime. Ta vrsta rakov je gospodarsko izjemno pomembna, največ kozic pa nalovijo v južnem Severnem morju.
Zunanje povezave
uredi- Fotografije Arhivirano 2007-06-25 na Wayback Machine.
Viri
uredi- Fish, J. D. & Fish, S. (1996) A student's guide to the seashore. Second Edition. Cambridge University Press, Cambridge.
- Arnott, S.A., Neil, D.M. and Ansell, A.D. (1999) Escape trajectories of the brown shrimp Crangon crangon, and a theoretical consideration of initial escape angles from predators. The Journal of Experimental Biology, 202: 193-209.
- Buczacki, S. (2002) Fauna Britannica. Hamlyn, London.