Nasalsa je bila v obdobju Petindvajsete egipčanske dinastije kraljica nubijskega Kraljestva Kuš, * 7. stoletje pr. n. št., † 7. ali 6. stoletje pr. n. št.

Nasalsa
Kraljica soproga Nubije in Egipta
kraljeva mati, Gospa Gornjega in Spodnjega Egipta in drugo
Ušabti kraljice Nasalse, Britanski muzej, London
Rojstvo7. stoletja pr. n. št.
Smrt7. ali 6. stoletja pr. n. št.
Pokop
Nuri (Nuri 24)
ZakonecSenkamanisken
Potomcikralj Anlamani, kralj Aspelta, kraljica Madiken
Imena
M22M22z
rw
z

Nasalsa
Vladarska rodbinaPetindvajseta egipčanska dinastija

Znana je z ušabtijev, nekaj napisov na tablicah in čašah, stele, posvetilnega napisa in besedila iz Kave v Sudanu.[1] Dodson domneva, da je imenovana tudi na ustoličitveni steli Atlanerse in izvolitveni in posvojitveni steli kralja Aspelte. Obe steli sta z Džebel Barkala.[2]

Življenje uredi

Nasalsa je bila hčerka kralja Atlanerse, sestra-žena kralja Senkamaniskena in mati kraljev Anlamanija in Aspelte in kraljice Madiken.[1][2]

Na Anlamanijevi steli (Kava VIII) je odlomek, v katerem so poklicali Nasalso in je našla svojega sina na prestolu:

Med kraljevimi sestrami je bila kraljeva mati Nasalsa, naj živi večno. Kraljeva mati, sladkost ljubezni, je bila gospodarica vseh žena. Njegovo veličanstvo je poslalo spremljevalce, da bi jo pripeljali. Ugotovila je, da se njen sin pojavlja kot Hor na svojem prestolu. Bila je zelo vesela, ko je videla lepoto njegovega veličanstva.[3]

Aspeltova Posvojitvena stela se nanaša na Nasalso kot na kraljevo sestro, kraljevo mater, gospodarico Kuša in hčerko Raja. Napis pravi, da je bila Nasalsa hči kraljeve sestre Adoratriks iz Amon-Rajevega templja v Tebah. Razmerje je najverjetneje poteklo preko posvojitve, ker je veljalo, da je Adoratriks v Tebah v celibatu. "Rajeva hčerka" je naslov, ki ga je kot kraljica Kuša prva uporabila Nasalsa.[4]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Dows Dunham, M. F. Laming Macadam. Names and Relationships of the Royal Family of Napata. Journal of Egyptian Archaeology. 35 (1949): 142,
  2. 2,0 2,1 Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson, cop. str. 236-237, 239. COBISS 54377729. ISBN 0-500-05128-3.
  3. Roberto B. Gozzoli. "Kawa V and Taharqo's byȜwt: Some Aspects of Nubian Royal Ideology". The Journal of Egyptian Archaeology. 95 (2009): 235-248.
  4. B.G. "Haycock. The Kingship of Cush in the Sudan". Comparative Studies in Society and History, 7 (4, julij 1965): 469-470, 477. Cambridge University Press.