Namtar, Namtaru ali Namtara (slovensko usoda) je bil manj pomembno htonično božanstvo ali demon v mezopotamski mitologiji, bog smrti im minister ali glasnik bogov Anuja, Ereškigal in Nergala.[1]

Nergal
božanstvo smrti, glasnik bogov Anuja, Ereškigal in Nergala
Prebivališčepodzemni svet
Osebne informacije
StaršiEnlil in Ereškigal
PartnerHušbišag

Bil je sin Enlila in Ereškigal. Rojen je bi preden je njegov oče posilil boginjo Ninlil. Odgovoren je bil za bolezni in nadloge. Namtar naj bi zapovedoval šestdesetim boleznim v obliki demonov, ki so lahko prodrli v različne dele človeškega telesa, zato so mu darovali za preprečevanje teh bolezni. Zdi se, da so po osvojitvi Sumerije Namtarja privzeli tudi Babilonci in Asirci. Za nekatere je veljal za duha usode in bil zato zelo pomemben. Ker je lahko odločal o usodah ljudi, bi lahko imel moč tudi nad nekaterimi bogovi. V drugih besedilih je obravnavan kot poosebljenje smrti.[2][3][4]

V zgodbi Ištarin spust v podzemni svet, v kateri ima Nergal vlogo Ereškigalinega glasnika, Ištar po prihodu v podzemlje prekolne s šestdesetimi boleznimi, pri čeper posebej omeni glavo, stopalo, boke, oči in srce.[5]

Namtar je veljal za ljubljenega sina Bela/Enlila in je bil poročen z boginjo podzemlja Hušbišag.

Rodoslovje sumerskih bogov uredi

An
NinhursagaEnki
sin Nammu
Ningikuga
hčerka Nammu
Nisaba
hčerka Uraš
Haja
NinsarNinlilEnlil
NinkuraNingal
morda hčerka Enlila
NannaNergal
morda sin Enkija
Ninurta
morda sin Ninhursage
Nintinuga
hčerka Uraš
UttuInana
morda tudi hčerka Enkija, Enlila ali Anuja
Dumuzi
morda sin Enkija
UtuEreškigal
poročena z Nergalom
MeškiagašerLugalbandaNinsun
EnmerkarGilgameš
Ur-Nungal


Sklici uredi

  1. Jeremy A. Black, Anthony Green. Gods, Demons and Symbols of Ancient Mesopotamia: An Illustrated Dictionary. str. 134.
  2. Mesopotamian religion and Ereshkigal. Encyclopædia Britannica.
  3. Julian Morgenstern, Paul Tice. The Doctrine of Sin in the Babylonian Religion. str. 18-19.
  4. Donald A. Mackenzie. Myths of Babylonia and Assyria. str. 178.
  5. Maurice Arthur Canney. An Encyclopaedia of Religions. str. 258.