Wikipedija

Nagrada Saharova

priznanje posameznikom in skupinam ljudi, ki so svoje življenje posvetili zaščiti človekovih pravic in svobode mišljenja

Nagrada Saharova za svobodo misli, krajše nagrada Saharova, je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija vsako leto, od 1988, podeljuje posameznikom ali organizacijam za delo na področju človekovih pravic.[1][2] Nagrada je poimenovana po ruskem znanstveniku in političnem odpadniku Andreju Saharovu.[2] Podeljuje jo Evropski parlament, in sicer o nagradi odloča konferenca predsednikov (predsednik Evropskega parlamenta in vodje političnih skupin).[3] Nagrajenec prejme tudi denarno nagrado v vrednosti 50.000 evrov.[4]

Prejemniki uredi

Legenda
  Označuje posthumno razglasitev.
Leto Slika Dobitnik Narodnost Opombe Sklici
1988   Mandela, NelsonNelson Mandela   Južna Afrika Aktivist proti apartheidu in kasnejši predsednik Južne Afrike. [5]
-
 Marčenko, AnatolijAnatolij Marčenko     Sovjetska zveza Sovjetski disident, pisatelj in borec za človekove pravice. [5]
1989   Dubček, AleksanderAleksander Dubček   Češkoslovaška Slovaški politik, ki je med praško pomladjo poskušal reformirati komunistični režim. [5]
1990   Aung San Su Či   Burma V času prejetja nagrade je bila mjanmarska opozicijska političarka in bivša generalna sekretarka Narodne lige za demokracijo, znana po svojem miroljubnem boju proti vojaški oblasti v državi. Nagrado je osebno prevzela leta 2013, ko je bila po 15 letih spuščena iz hišnega zapora. Leta 2020 je Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta Su Čijevi uradno začasno odvzela nagrado, zaradi njenega sodelovanja pri zločinih proti Rohingam. [6][7][8][9]
1991
-
 Demaçi, AdemAdem Demaçi   Jugoslavija Kosovsko-albanski politik, dolgo časa politični zapornik. [5]
1992   Matere z Majskega trga
(Las Madres de Plaza de Mayo) 		  Argentina Argentinsko združenje mater, katerih otroci so izginili med argentinsko »umazano vojno« (1976–1983). [6]
1993   Oslobođenje   Bosna in Hercegovina Priljubljeni časopis, ki se je zavzemal za večetničnost Bosne in Hercegovine. [6]
1994   Nasrin, TaslimaTaslima Nasrin   Bangladeš Bivša zdravnica, feministična pisateljica. [6]
1995   Zana, LejlaLejla Zana   Turčija Političarka kurdskega porekla iz jugovzhodne Turčije, ki je preživela 15 let v zaporu zaradi članstva Kurdski delavski stranki. [5]
1996   Jingsheng, WeiWei Jingsheng   Kitajska Aktivist kitajskega demokratičnega gibanja. [6]
1997   Ghezali, SalimaSalima Ghezali   Alžirija Novinarka in pisateljica, aktivistka za pravice žensk, človekove pravice in demokratičnost v Alžiriji. [6]
1998   Rugova, IbrahimIbrahim Rugova   FR Jugoslavija Kosovsko-albanski politik, prvi predsednik Kosova. [5]
1999   Gusmão, XananaXanana Gusmão   Vzhodni Timor Voditelj vzhodnotimorskega boja za svobodo in samoodločbo, prvi predsednik Vzhodnega Timorja. [10][11]
2000
-
 ¡Basta Ya!   Španija Organizacija, ki združuje posameznike različnih političnih prepričanj v boju proti korupciji, terorizmu in političnemu nasilju v španski Baskiji. [12]
2001   Peled-Elhanan, NuritNurit Peled-Elhanan   Izrael Mirovna aktivistka. [5]
-
 Ghazavi, IzatIzat Ghazavi   Palestina Pisatelj, profesor.
  Kamwenho, Dom ZacariasDom Zacarias Kamwenho   Angola Nadškof, mirovni aktivist.
2002
-
 Payá, OswaldoOswaldo Payá   Kuba Politični aktivist in disident. [13]
2003   Anan, KofiKofi Anan   Gana Dobitnik Nobelove nagrade in sedmi generalni sekretar Združenih narodov. [5]
  Združeni narodi / (mednarodno)
2004
-
 Belorusko združenje novinarjev   Belorusija Nevladna organizacija, ustanovljena 1995, ki si prizadeva zaščititi novinarje ter se zavzema za svobodo govora ter pravico do obveščenosti. [14]
2005   Dame v belem (Damas de Blanco)   Kuba Opozicijsko gibanje sorodnic političnih zapornikov. [15]
  Novinarji brez meja / (mednarodno) Mednarodna nevladna organiozacija s sedežem v Franciji, ki se bori za svobodo tiska. [15]
  Ibrahim, HauwaHauwa Ibrahim   Nigerija Pravnica, borka za človekove pravice. [15]
2006   Milinkevič, AlaksandarAlaksandar Milinkevič   Belorusija Vodja demokratičnega opozicijskega Gibanja za svobodo v Belorusiji. [16]
2007   Mahmud Osman, SalihSalih Mahmud Osman   Sudan Pravnik, borec za človekove pravice. [6]
2008   Jia, HuHu Jia   Kitajska Aktivist, politični disident. [17]
2009   Memorial   Rusija Mednarodna organizacija, sprva ustanovljena za ohranjanje spomina na množično represijo Stalinovih časov, danes pa se zavzema za spoštovanje človekovih pravic. [18]
2010   Fariñas, GuillermoGuillermo Fariñas   Kuba Doktor psihologije, novinar in politični disident. [19]
2011[a]   Asma Mahfuz   Egipt Pet arabskih posameznikov, ki se zavzemajo za svobodo in človekove pravice. [20]
  Ahmed El Zenusi   Libija
  Razan Zajtuneh   Sirija
  Ali Farzat
-
 Mohamed Buazizi     Tunizija
2012   Džafar Panahi   Iran Iranska aktivista; Sotoudehova je pravnica, borka za človekove pravice, Panahi pa režiser, ki se zavzema se za umetniško svobodo in obsoja smrtno kazen. [21][22][23]
  Nasrin Sotudeh
2013   Malala Jusafzaj   Pakistan Borka za človekove pravice ter pravico pakistanskih deklet do izobraževanja. Bojuje se proti talibanskemu ekstremizmu. [24]
2014   Denis Mukwege   Demokratična republika Kongo Ginekolog, ki se je med drugim posvetil oskrbi žrtev posilstev tolp. [25]
2015   Raif Badavi   Saudova Arabija Savdskoarabski bloger in aktivist, ustanovitelj spletišča Free Saudi Liberals. [26][b]
2016   Nadia Murad Basee   Irak Jazidski aktivistki za človekove pravice in nekdanji žrtvi spolnega suženjstva Islamske države. [27]
  Lamija Hadži Bašar
2017   Demokratična opozicija v Venezueli   Venezuela Prejemniki nagrade so bili politični nasprotniki venezuelske vlade – poslanci narodne skupščine in vsi politični zaporniki. Odlikovani so bili za izkazani pogum in prizadevanja za svobodo in blaginjo svoje države.[28] [29]
2018   Oleg Sencov   Ukrajina Režiser, simbol boja za izpustitev političnih zapornikov v ruskih zaporih in drugod po svetu. [30]
2019   Ilham Tohti   Kitajska Ujgurski ekonomist in aktivist za človekove pravice. Leta 2014 je bil obsojen na doživljenjsko zaporno kazen zaradi separatističnih teženj. [31][32]
2020   Demokratična opozicija Belorusije   Belorusija Koordinacijski svet, v katerem so se združile beloruske ženske in drugi predstavniki civilne družbe in političnih osebnosti, za borbo za demokracijo v Belorusiji. [33][c]
2021   Aleksej Navalni   Rusija Ruski opozicijski politik in aktivist proti korupciji. [34]
2022 ukrajinsko ljudstvo   Ukrajina Nagrado so prejeli Ukrajinci, ki se v ruski invaziji na njihovo državo borijo ne se le za to, da bi zaščitili svoje domove, suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost, ampak na bojiščih tudi branijo svobodo, demokracijo, vladavino prava in evropske vrednote pred okrutnim režimom, ki skuša spodkopati demokracijo ter oslabiti in razdeliti Evropsko unijo.[35][36]

Opombe uredi

  1. ↑ Prejemniki so bili pobudniki arabske pomladi
  2. ↑ Badawi je ustanovil in upravljal dva foruma za razprave o religiji in politiki v svoji konzervativni državi, Saudi Liberals in Free Saudi Liberals
  3. ↑ Ena od njih je Svetlana Tihanovska, aktivistka za človekove pravice in političarka, ki je kandidirala na beloruskih predsedniških volitvah leta 2020 kot glavna kandidatka opozicije.

Sklici uredi

  1. ↑ »Nagrada Saharova za svobodo misli«. Evropski parlament (spletišče). Pridobljeno 20. oktobra 2021.
  2. ↑ 2,0 2,1 »1986: Sakharov comes in from the cold«. BBC News. 23. december 1986. Arhivirano iz spletišča dne 26. decembra 2010. Pridobljeno 21. oktobra 2010.
  3. ↑ »Nagrado Saharova prejme beloruska opozicija; Tihanovska: Nagrada narodu«. Rtvslo.si. 22. oktober 2020. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  4. ↑ »Nagrada Saharova za največjega Putinovega kritika«. Delo.si. 20. oktober 2021. Pridobljeno 20. oktobra 2021.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 »20 years of the Sakharov Prize: Human rights and reconciliation«. European Parliament. 28. oktober 2008. Arhivirano iz spletišča dne 12. decembra 2010. Pridobljeno 22. oktobra 2010.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 »Sakharov Network calls for immediate release of Aung San Suu Kyi, Sakharov Prize laureate 1990«. Reporters Without Borders. 15. maj 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2012. Pridobljeno 23. oktobra 2010.
  7. ↑ Merlin Sugue, EU Parliament suspends Aung San Suu Kyi from Sakharov Prize Community, Politico (September 10, 2020).
  8. ↑ Press release, Aung San Suu Kyi suspended from the Sakharov Prize Community, European Parliament (10. 9. 2020).
  9. ↑ Myanmar's Aung San Suu Kyi suspended from rights prize community, Deutsche Welle (10. 9. 2020).
  10. ↑ »Gusmão receives EU Sakharov prize«. BBC News. 15. december 1999. Pridobljeno 21. oktobra 2010.
  11. ↑ »Nagrada Saharova, Evropski parlament in človekove pravice v svetu; Nagrajenci 1988–1999«. Evropski parlament. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  12. ↑ »Basque group wins peace prize«. BBC News. 26. oktober 2000. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2007. Pridobljeno 21. oktobra 2010.
  13. ↑ »Cuban dissident collects EU prize«. BBC News. 17. december 2002. Arhivirano iz spletišča dne 7. maja 2004. Pridobljeno 21. oktobra 2010.
  14. ↑ »The Belarusian Association of Journalists - 2004, Belarus«. European Parliament. 9. november 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2015. Pridobljeno 18. februarja 2015.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 Gibbs, Stephen (14. december 2005). »Cuba 'bars women from prize trip'«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 17. novembra 2006. Pridobljeno 21. oktobra 2010.
  16. ↑ »Belarussian takes EU rights award«. BBC News. 26. oktober 2006. Pridobljeno 21. oktobra 2010.[mrtva povezava]
  17. ↑ »China dissident wins rights prize«. BBC News. 17. december 2008. Arhivirano iz spletišča dne 30. decembra 2008. Pridobljeno 21. oktobra 2010.
  18. ↑ »Russia rights group wins EU prize«. BBC News. 22. oktober 2009. Pridobljeno 21. oktobra 2010.[mrtva povezava]
  19. ↑ »Cuba dissident Farinas awarded Sakharov Prize by EU«. BBC News. 21. oktober 2010. Arhivirano iz spletišča dne 22. oktobra 2010. Pridobljeno 21. oktobra 2010.
  20. ↑ »Sakharov Prize for Freedom of Thought 2011«. European Parliament. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2011. Pridobljeno 27. oktobra 2011.
  21. ↑ Dehghan, Saeed Kamali (26. oktober 2012). »Nasrin Sotoudeh and director Jafar Panahi share top human rights prize«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2012. Pridobljeno 26. oktobra 2012.
  22. ↑ »Nasrin Sotoudeh and Jafar Panahi – winners of the 2012 Sakharov Prize« (PDF). European Parliament. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. decembra 2015. Pridobljeno 27. oktobra 2012.
  23. ↑ »Nagrada Saharova, Evropski parlament in človekove pravice v svetu; Nagrajenci 2012–2020«. Evropski parlament. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  24. ↑ Jordan, Carol (10. oktober 2013). »Malala wins Sakharov Prize for freedom of thought«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2013. Pridobljeno 10. oktobra 2013.
  25. ↑ »DR Congo doctor Denis Mukwege wins Sakharov prize«. BBC News. 21. oktober 2014. Arhivirano iz spletišča dne 22. oktobra 2014. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
  26. ↑ »Raif Badawi wins Sakharov human rights prize«. The Guardian. Brussels. Associated Press in. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2015. Pridobljeno 29. oktobra 2015.
  27. ↑ »Sakharov prize: Yazidi women win EU freedom prize«. BBC News. 27. oktober 2016. Arhivirano iz spletišča dne 27. oktobra 2016. Pridobljeno 27. oktobra 2016.
  28. ↑ »Venezuela's opposition awarded Sakharov Prize for championing human rights«. The Independent. 26. oktober 2017. Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2017. Pridobljeno 28. oktobra 2017.
  29. ↑ »Parliament awards Sakharov Prize 2017 to Democratic Opposition in Venezuela«. European Parliament. 26. oktober 2017. Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2017. Pridobljeno 27. oktobra 2017.
  30. ↑ »Sakharov Prize 2018 goes to Oleg Sentsov«. European Parliament. Pridobljeno 25. oktobra 2018.
  31. ↑ »Ilham Tohti awarded the 2019 Sakharov Prize«. Evropski parlament. 24. oktober 2019. Pridobljeno 24. oktobra 2019.
  32. ↑ »Ilham Tohti je prejemnik nagrade Saharova 2019«. Evropski parlament. 24. oktober 2019. Pridobljeno 20. oktobra 2021.
  33. ↑ »The 2020 Sakharov Prize awarded to the democratic opposition in Belarus«. europarl.europa.eu. 22. oktober 2020. Pridobljeno 15. novembra 2020.
  34. ↑ »Alexei Navalny awarded the European Parliament's 2021 Sakharov Prize«. europarl.europa.eu. 20. oktober 2021. Pridobljeno 20. oktobra 2021.
  35. ↑ https://www.24ur.com/novice/tujina/nagrada-evropskega-parlamenta-saharov-letos-ukrajinskemu-ljudstvu.html, vpogled: 20. 10. 2022.
  36. ↑ https://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20221017IPR43706/nagrado-saharova-za-leto-2022-evropski-parlament-podeljuje-ukrajincem, vpogled: 20. 10. 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_Saharova&oldid=6127776«