Nada Kraigher

slovenska pisateljica

Nada Kraigher, slovenska mladinska pisateljica, prevajalka, politična aktivistka (NOB), * 29. januar 1911, Trst, † 29. februar 2000, Ljubljana.

Nada Kraigher
Rojstvo29. januar 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1]
Trst[1]
Smrt29. februar 2000({{padleft:2000|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1] (89 let)
Ljubljana[1]
NarodnostSlovenija Slovenka
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Svobodno tržaško ozemlje
 Kraljevina Italija
 Cislajtanija
Poklicpisateljica, prevajalka

Življenjepis

uredi

Nado Kraigher je zanimal študij kemije, a ker je bil študij predrag, se je vpisala na filozofsko fakulteto, ki je bila najcenejša. Še pred koncem študija se je poročila z akademskim slikarjem Nikolajem Pirnatom. Njun sin je bil kipar Janez Pirnat. Po drugi svetovni vojni se je vpisala na ekonomsko in pravno fakulteto, na prvi je diplomirala leta 1952, na drugi pa leta 1955. Med letoma 1956 in 1977 je bila upravnica jugoslovanske avtorske agencije v Ljubljani.

Literarno ustvarjanje

uredi

V pripovedništvu, v katero je vpletala avtobiografske prvine, je obdelovala čas druge svetovne vojne (Pet temnih svetlih let, 1963), tematiko ženske in družine (Začarani krog, 1965; Maja, 1971) in vprašanje duhovnega sveta (Terminus, 1973; Jaja veva, 1976). Napisala je avtobiografski roman Onkraj groba (1955) in več mladinskih del.

Prevajala je iz angleškega, italijanskega in ruskega jezika (L.S. Woolf, G. Nogara, M.S. Kolesnikov, J.G. Olšanski).

Pisateljica je dlje časa v reviji Otrok in družina objavljala povesti, ki so imele k staršem usmerjeno didaktično ost. Hotela je opozoriti na odgovornost, ki jo nalaga sodobna vzgoja.

Problemi, ki so jo najbolj vznemirjali in pritegnili, da jih je literarno obdelala:

  • partizanstvo kot avtentična oblika človečnosti v boju proti nasilju;
  • položaj ženske v družbi;
  • razmerje staršev in (v širšem smislu) družbe do otrok.

Proza

uredi
  • Začarani krog, Ljubljana, Mladinska knjiga 1965
  • Moj Lonja, Ljubljana, Mladinska knjiga 1967 (Levstikov hram)
  • Dokler živimo, Maribor, Obzorja 1969
  • Maja, Roman. Ljubljana, Prešernova družba 1971
  • Terminus, Ljubljana, Slovenska matica 1973
  • Jaja veva, Ljubljana, Cankarjeva založba 1976

Za mladino

uredi
  • Nina na Ceylonu, Potopis za otroke. Ljubljana, Mladinska knjiga 1965
  • Moj sin v Kirgiziji, Ljubljana, Mladinska knjiga 1971 (Knjižnica Sinjega galeba)
  • Akcija, Ljubljana, Partizanska knjiga 1977 (Lastovke)

Publicistika

uredi
  • Jugoslovanska avtorska agencija se vam predstavlja, Ljubljana, Jugoslovanska avtorska agencija 1966
  • Pet temnih svetlih let, Ljubljana, Partizanska knjiga 1975. ( Rdeči atom )

Sklici

uredi

Literatura

uredi
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana. 2008. COBISS 241136128. ISBN 978-961-01-0504-6.
  • Pogovori s slovenskimi pisatelji – Branko Hofman, Cankarjeva založba, Ljubljana 1978

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi