NKVD

sovjetska tajna policija

NKVD (polni ruski naziv Народный комиссариат внутренних дел, slovensko Ljudski komisariat za notranje zadeve) je bila sovjetska varnostno-obveščevalna služba, ki je nastala z reorganizacijo GPU leta 1922.

Grb NKVD.

Organizacija je bila zadolžena za izvajanje rednega nadzora nad življenjem ljudi ter nadzorovanja zaporov in koncentracijskih taborišč Gulag v državi.[1][2][3] Med leti 1930 in 1934 so bile njene funkcije premeščene na druge sovjetske organizacije.

Naloge OGPU (organizacije tajne policije) so bile leta 1934 prenesene na NKVD, s čimer je dobila nalogo za zagotavljanje nadzora nad dejavnostmi kazenskega pregona, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.[4] V tem obdobju je NKVD vključevala tako običajne dejavnosti javnega reda kot dejavnosti tajne policije.[5] NKVD je najbolj znana po svoji vlogi pri zatiranju političnih nasprotnikov ter izvajanju velike čistke in številnih množičnih usmrtitev, ki jih je izvajala po naročilu Josifa Stalina. Policijo so v času stalinizma vodili Genrik Jagoda, Nikolaj Ježov in Lavrentij Berija.[6][7][8]

NKVD je izvedla množične izvensodne usmrtitve državljanov ter načrtoval, odprl in upravljal sistem taborišč za prisilno delo Gulag. Njihovi agenti so bili odgovorni za zatiranje premožnejših kmetov.[9][10] Nadzirali so zaščito sovjetskih meja in vohunjenje (ki je vključevalo politične umore) ter uveljavljali sovjetsko politiko v komunističnih gibanjih in marionetnih vladah v drugih državah,[11] predvsem politično represijo in pokole na Poljskem, da bi zatrli opozicijo in vzpostavili politični nadzor.[12]

Marca 1946 je bila NKVD razpuščena in nadomestilo jo je Ministrstvo za notranje zadeve (MVD).[13]

Glej tudiUredi

  1. The Impact of Stalin's Leadership in the USSR, 1924–1941. Nelson Thornes. 2008. str. 3. ISBN 978-0-7487-8267-3.
  2. Moorehead, Alan (1958). The Russian Revolution. New York: Harper & Brothers. str. 260. ISBN 978-0881843316.
  3. Semukhina, Olga B.; Reynolds, Kenneth Michael (2013). Understanding the Modern Russian Police (angleščina). CRC Press. str. 58. ISBN 978-1-4398-0349-3.
  4. Huskey, Eugene (2014). Russian Lawyers and the Soviet State: The Origins and Development of the Soviet Bar, 1917-1939 (angleščina). Princeton University Press. str. 230. ISBN 978-1-4008-5451-6.
  5. Khlevniuk, Oleg V. (2015). Stalin: New Biography of a Dictator (angleščina). Yale University Press. str. 125. ISBN 978-0-300-16694-1.
  6. Yevgenia Albats, KGB: The State Within a State. 1995, page 101
  7. Robert Gellately. Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe. Knopf, 2007 ISBN 978-1-4000-4005-6 p. 460
  8. Catherine Merridale. Night of Stone: Death and Memory in Twentieth-Century Russia. Penguin Books, 2002 ISBN 978-0-14-200063-2 p. 200
  9. Viola, Lynne (207). The Unknown Gulag: The Lost World of Stalin's Special Settlements. New York: Oxford University Press.
  10. Applebaum, Anne (2003). Gulag: A History. New York: Doubleday.
  11. McDermott, Kevin (1995). "Stalinist Terror in the Comintern: New Perspectives". Journal of Contemporary History. 30 (1): 111–130. doi:10.1177/002200949503000105. JSTOR 260924.
  12. Applebaum, Anne (2012). Iron Curtain: The Crushing of Eastern Europe, 1944-1956. New York: Random House.
  13. Statiev, Alexander (2010). The Soviet Counterinsurgency in the Western Borderlands (angleščina). Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-76833-7.