Muzej premogovništva Slovenije
Muzej premogovništva Velenje, ustanovljen leta 1957 v 180 m globokem rudniškem jašku Škale pri Velenju. Muzejska zbirka premogovnika Velenje v naravnem rudniškem okolju prikazuje razmere in pogoje dela rudarjev na začetku rudarjenja lignita v velenjskem in okoliških rudnikih.
-
Rudniški vozički -
Ročni izkop -
Kapija Starega šahta -
Rudnik Velenje 1958
.jpg)
.jpg)
.jpg)
| Muzej premogovništva Velenje | |
|---|---|
 Jašek Preloge - danes je zaradi izkopavanja pogreznjen | |
  Muzej premogovništva Velenje Geografska lega: Muzej premogovništva Velenje, Slovenija | |
| Lega | Velenje Mestna občina Velenje |
| Koordinati | 46°22′19″N 15°5′56″E / 46.37194°N 15.09889°E |
| Zgrajeno | 1888 |
| Uradno ime: Velenje - Stari rudniški jašek | |
| Razglasitev | 21. junij 2007 |
| evid. št. | 23999[1] |
Zgodovina Premogovnika Velenje uredi
Prve omembe nahajališč lignita na območju vasi Škale pri Velenju segajo v 18. stoletje, prva vrtanja v leto 1875, prvo jamsko odpiranje pa v leto 1887. V jami Škale so leta 1893 doživeli prvo večjo nesrečo, katere glavni razlog je bila uporaba vnetljivih svetilk. Od tedaj dalje so rudarji (knapi po Velenjsko) uporabljali bencinske varnostne svetilke - ziherce. Kopanje premoga je potekalo ročno. Knapi so kopali premog z jamskimi sekirami, krampi, motikami in ga nakladali na vozičke, ki so jih vlekli jamski konji. Leta 1894 je v vas Škale prišel službovat za duhovnika Anton Aškerc, ki je tam dobil navdih za Delavčevo pesem.
Vsebina muzeja uredi
Muzej je urejen na približno enem kilometru rovov, do katerih se dostopa po originalnem "Starem jašku" z 140 let starim dvigalom, katerega pogonski mehanizem- parni stroj je ohranjen v stolpu Starega jaška. Stolp je bil zgrajen istega leta kot Eifflov stolp s podobno tehnologijo. Rudarska zgodba je prikazana z 18 prizori rudniških ambientov- bela in črna garderoba, prizivnica, rudarsko stanovanje iz obdobja 1930, skupaj z ohranjeno opremo in rudarji-lutkami pri opravljanju različnih del značilnih za izkopavanje premoga, ki jih spremljajo audio-vizualni prizori. Muzej je povezan z danes aktivnimi, 50 km dolgimi rovi rudnika Velenje.
Sklici uredi
- ↑ 23999 »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23999«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
{{navedi splet}}: Preveri vrednost|url=(pomoč)
Glej tudi uredi
www.rlv.si/muzej
Viri uredi
Delo, Panorama, 6.11.2013