Muharji
Muharji (znanstveno ime Muscicapidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena predvsem po Starem svetu.[1] Opisanih je 332 zdaj živečih vrst.[2]
| Muharji | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
_male,_Beaulieu,_Hampshire.jpg) | ||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
Opis
uredi
So majhni do srednje veliki ptiči, največkrat z rjavo ali črnobelo operjenostjo, ki jo pri mnogih vrstah dopolnjujejo vzorci modre, rjaste ali rumene barve, izjemoma so lahko tudi zelo pisani. Samci in samice so si načeloma podobni, le pri nekaterih vrstah so samci bolj pisani. Imajo kratek, oster kljun, prilagojen za prehranjevanje z žuželkami. Peruti, rep in noge so praviloma srednje velikosti, le predstavniki nekaterih rodov imajo zelo dolg rep.[1]
Prehranjujejo se pretežno z žuželkami in drugimi majhnimi nevretenčarji, pri čemer pa lahko tudi jagodičevje in semena predstavljajo znaten del prehrane. Večinoma so monogamni, za zarod skrbita oba starša, gnezditvene navade pa so zelo raznolike.[1]
Habitat in razširjenost
urediRazlične vrste naseljujejo različne habitate, kjer lovijo svoj plen. Razširjeni so predvsem po Starem svetu, kjer gnezdijo vse do skrajnega severa, pozimi pa se iz severnejših predelov sveta odselijo južneje.[1] Nekateri predstavniki, kot je modra taščica, gnezdijo tudi na Aljaski na skrajnem severozahodu Severne Amerike.[3]
Sistematika
uredi_(48553323962).jpg)
.jpg)
Sistematika muharjev je težavna, saj ni zanesljivih morfoloških in ekoloških znakov, ki bi jih razločevali. V širšem smislu so tradicionalno uvrščali mednje tudi drozge (Turdidae) in timalije (Timaliidae), ki jih druži dobro razvito 10. primarno letalno pero na perutih in prilagojenost na lov za žuželke.[4] Šele z molekularno revizijo je postalo jasno, da gre za samostojne družine in da so drozgi sestrska družina muharjev, vendar razumevanje sorodstvenih razmerij ostaja težavno.[1]
332 zdaj znanih vrst združujemo v 50 rodov:
- Alethe
- Cercotrichas
- Copsychus
- Fraseria
- Myioparus
- Melaenornis
- Empidornis
- Muscicapa
- Anthipes
- Cyornis
- Niltava
- Cyanoptila
- Eumyias
- Erithacus
- Chamaetylas
- Cossyphicula
- Cossypha
- Swynnertonia
- Pogonocichla
- Stiphrornis
- Sheppardia
- Cichladusa
- Heinrichia
- Leonardina
- Heteroxenicus
- Brachypteryx
- Vauriella
- Larvivora
- Luscinia
- Irania
- Calliope
- Myiomela
- Sholicola
- Tarsiger
- Enicurus
- Myophonus
- Cinclidium
- Ficedula
- Phoenicurus
- Monticola
- Saxicola
- Campicoloides
- Emarginata
- Pinarochroa
- Thamnolaea
- Myrmecocichla
- Oenanthe
- Pinarornis
- Namibornis
- Humblotia
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 481–485. ISBN 978-84-941892-0-3.
- ↑ Gill, Frank; Donsker, David, ur. (15. julij 2021). »Chats, Old World flycatchers«. IOC World Bird List 11.2. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 1. avgusta 2021.
- ↑ »Arctic Birds: Bluethroat«. National Park Service. 26. maj 2021. Pridobljeno 1. avgusta 2021.
- ↑ Montgomery, Sy. »Muscicapidae«. Britannica Online. Pridobljeno 1. avgusta 2021.
Zunanje povezave
uredi