Mulaj Ismail Ibn Šerif (arabsko مولاي إسماعيل بن الشريف) je bil drugi sultan Maroka iz dinastije Alaui,[2] ki je vladal od leta 1672 do 1727, * okoli 1645, Sidžilmasa, † 22. marec 1727, Meknes.

Mulaj Ismail Ibn Šerif
مولاي إسماعيل بن الشريف
2. vladar Alauitske dinastije
Sultan Maroka
Vladanje1672 – 1727
Kronanje14. april 1672[1]
PredhodnikMulaj Rašid
NaslednikMulaj Ahmed
Guverner Fesa
Vladanje1667 – 1672
Rojstvook. 1645
Sidžilmasa, Maroko
Smrt22. marec 1727 (star okoli 82 let)
Meknes, Maroko
Pokopmarec 1727
Mavzolej Mulaja Ismaila, Meknes
Zakonecmed drugimi:
Hnata bent Bakar
Lala Ajša Mubarka
Halima al-Sufjanija
Lala Um al-Iz at-Taba
PotomciMulaj Mohamed Zejdan
Moulaj Ahmed
MUlaj Abdalah
med: 525 sinovi in 343 hčerami
Imena
Mulaj Ismail I. Ibn Šerif Ibn Ali
RodbinaAlauidi
OčeŠerif ibn Ali
Religijasunitski islam

Bil je sedmi sin Mulaja Šerifa. Od leta 1667 do smrti svojega polbrata, sultana Mulaja Rašida leta 1672, je bil guverner province Fes in severnega Maroka. Po bratovi smrti je bil v Fesu razglašen za maroškega sultana. Več let je bil v sporu s svojim nečakom Mulajem Ahmedom ibn Mehrezom, ki se je imel za zakonitega dediča maroškega prestola. Spor se je končal z Ahmedovo smrtjo leta 1687.

55-letna vladavina Mulaja Ismaila je najdaljša v maroški zgodovini. Imel je harem več kot 500 žensk in z njimi več kot 800 otrok, zaradi česar je bil eden najbolj osupljivih očetov v pisani zgodovini.

Vladavina Mulaja Ismaila je bila obdobje velike moči maroškega sultanata. Njegove vojaške uspehe je mogoče razložiti z ustvarjanjem močne vojske, ki se je prvotno zanašala na pleme Guišev, zlasti Udajev, in črno gardo (Abid al-Bukhari), temnopolte sužnje, ki so mu bili popolnoma predani. Na druga plemena, ki so se pogosto uprla, se ni preveč zanašal.

Mulaj Ismail je poskušal razširiti svoje ozemlje proti Tlemcenu, vendar je bil v bitki z Alžirskim regentstvom pri Muluji leta 1692 poražen. Poskušal je zavzeti Oran, ki je bil pod špansko oblastjo, in imel nekaj uspeha pri prodiranju na ozemlje Alžirskega regentstva, dokler se alžirski beg Mustafa ni povezal s Španci in ga odbil. Sodeloval je v magrebski vojni proti Alžirskemu regentstvu, bil uspešen pri osvajanju Zahodnega bejlika in celo oropal begovo palačo. Njegova vojska je bila nato v bitki pri Šelifu leta 1701 potisnjena nazaj na maroško ozemlje. Sodeloval je tudi v drugih manjših bitkah, kot je bila bitka pri Laghouatu leta 1708, v kateri je zmagal. Iz pristanišč Larache, Asilah, Mehdija in Tanger je pregnal Evropejce, ki so jih zasedli. Ujel je na tisoče kristjanov in skoraj zavzel Ceuto.

Ismail je nadziral floto korzarjev s sedežema v Salé-le-Vieuxu in Salé-le-Neufu (sedanji Rabat), ki ga je med svojimi napadi v Sredozemlju in vse do Črnega morja oskrbovala z evropskimi krščanskimi sužnji in orožjem. Vzpostavil je pomembne diplomatske odnose s tujimi silami, zlasti s Francoskim kraljestvom, Veliko Britanijo in Kraljevino Španijo. Zaradi njegove karizme in avtoritete so Mulaja Ismaila pogosto primerjali z njegovim sodobnikom Ludvikom XIV., Evropejci pa so ga zaradi njegove izjemne okrutnosti in izsiljevanj poimenovali "krvavi kralj". V svoji domovini je bil znan kot "kralj bojevnik".

Za svojo prestolnico je izbral tudi Meknes in začel tam graditi ogromno citadelo in kompleks palač ob starem mestu. V kompleksu je bilo več velikih rezidenc, vrtov, monumentalnih vrat, mošej in več kot štirideset kilometrov obzidja.

Umrl je zaradi bolezni. Po njegovi smrti so njegovi podporniki postali tako močni, da so obvladovali državo in po svoji volji ustoličevali in odstavljali sultane.

Sklici uredi

  1. »Morocco (Alaoui Dynasty)«. www.usa-morocco.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. avgusta 2005. Pridobljeno 10. aprila 2018.
  2. Abun-Nasr, J.M. A History of the Maghrib in the Islamic Period. Cambridge University Press, 1987. str. 230.

Viri uredi

  • Castries, Henry, ur. (1903). Moulay Ismail et Jacques II; une apologie de l'Islam par un sultan du Maroc [Moulay Ismail and Jacques II; an apology for Islam by a Sultan of Morocco].
  • al-Nasiri, Ahmad ibn Khalid (1906). The Book of Investigation for News of the Nations of the Islamic Far West. Zv. 2. Paris.
  • Mission scientifique au Maroc, Archives marocaines [Scientific mission to Morocco, Moroccan Archives]. Zv. 18. Paris: Ernest Leroux. 1912. Publication de la Mission scientifique au Maroc
  • Hamet, Ismaël; Bokhari, Les Abid; Mohammed ben Abdallah, Sidi; Slimane, Moulay; Aderrahmane, Moulay (1923). »6«. Les Chérifs Filaliens : Les chérifs filaliens ou hassaniens. – Moulay Rachid au Tafilalt, puis à Fez. – Moulay Ismaïl (1672-1727) [Filalian Cherifs: The filalian or Hassanian sheriffs. – Moulay Rachid in Tafilalt, then in Fez. – Moulay Ismail (1672-1727]. Paris: Ernest Leroux. dans Histoire du Maghreb : Cours professé à l'Institut des hautes études marocaines
  • de Castries, Henry (1927). Les Sources inédites de l'Histoire du Maroc. Deuxième série. Dynastie Filalienne [The Unpublished Sources of the History of Morocco]. Paris: Publication de la Section Historique au Maroc. Archives de la Bibliothèque de France. Tome III
  • Direction générale des affaires indigènes, Archives marocaines [Directorate General of Indigenous Affairs, Moroccan Archives]. Zv. 28. Paris. 1931. Publication de la Direction générale des affaires indigènes (section sociologique)
  • Audiffret (1821). Oeuvres de Le Sage [Note on the life and works of the sage]. Paris: A.A. Renouard.
  • Bensoussan, David, ur. (2012). l était une fois le Maroc [Once upon a time in Morocco].
  • Marchat, Philippe (2013). Le Maroc et les puissances: un empire convoité de 711 à 1942 [Morocco and the powers: a coveted empire from 711 to 1942]. Paris: L'Harmattan.
  • Abitbol, Michel, ur. (2009). Histore du Maroc [History of Morocco].
  • Ogot, Bethwell (1998). International Scientific Committee for the drafting of a General History of Africa. ISBN 9232024977.
  • Ben Ahmed Ezziâni (1886). Le Maroc de 1631 à 1812 [Morocco between 1631-1812].
  • Figueras, Garcia; Saint-Cyr, Joulia (1973). Larache: datos para su historia en el siglo XVII [Larache: data for its history in the 17th century]. ISBN 845006144X.
  • Rézette, Robert, ur. (1976). The Spanish enclaves in Morocco.
  • Braithwaite, John, ur. (1729). The History of the Revolution in the Empire of Morocco upon the Death of the late Emperor Muley Ishmael.
  • Mouette, Germain (2010). The travels of the Sieur Mouette, in the Kingdoms of Fez and Morocco, during his eleven years captivity in those parts. ISBN 978-1140971290.
Mulaj Ismail
Alauditska dinastija
Rojen: okoli 1645 Umrl: 22. marec 1727
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Mulaj Rašid
Sultan Maroka
1672–1727
Naslednik:
Mulaj Ahmed