Morski sesalci so vodni sesalci, ki neposredno izkoriščajo morske ekosisteme za svoje preživetje in so od njih odvisni. Sem spadajo živali, kot so tjulnji, kiti, morske krave, morske vidre in severni medvedi, ki so v manjši ali večji meri vezani na morsko okolje. Ne predstavljajo naravne skupine (klada), temveč izhajajo iz več nesorodnih evolucijskih linij, ki so se drugotno prilagodili na življenje v vodi, kot primer konvergentne evolucije.

Kit grbavec pod vodo
Kit grbavec (Megaptera novaeangliae)

Kiti in morske krave so popolnoma morski organizmi, v celoti vezani na morje, ki v vodi preživijo vse življenje. Tjulnji in morski levi so pretežno morski, v vodi preživijo večji del življenja, a se morajo vrniti na kopno za določene aktivnosti, kot je razmnoževanje. Najohlapneje so na morje vezane vidre in severni medvedi, ki ga izkoriščajo v glavnem le kot vir hrane.

Število vrst morskih sesalcev je majhno v primerjavi s kopenskimi, a je njihov vpliv na morske ekosisteme velik, saj so običajno na vrhu prehranjevalne verige. Kot indikatorji stanja okolja zbujajo skrb na globalni ravni, saj je od 129 znanih vrst[1] skoraj četrtina ogroženih.[2]

Razvrstitev uredi

Filogenija morskih sesalcev
Mammalia


Afrotheria
Hyracoidea

Procaviidae


Tethytheria
Proboscidea

Elephantidae


Sirenia

Dugongidae (dugongi)


Trichechidae (lamantini)

Trichechus manatus (karibski lamantin)



Trichechus senegalensis (zahodnoafriški lamantin)



Trichechus inunguis (amazonski lamantin; sladkovodni)






Laurasiatheria
Euungulata

Cetartiodactyla
Whippomorpha

Hippopotamidae


Cetacea

Mysticeti (vosati kiti)



Odontoceti (zobati kiti razen rečnih delfinov)





Ruminantia





Perissodactyla



Ferae

Pholidota


Carnivora


Feliformia


Caniformia


Canidae


Arctoidea
Ursidae

Ursus maritimus (severni medved)



vsi drugi medvedi




Mustelidae

Enhydra lutris (morska vidra)



Lontra felina



Neovison macrodon



vse druge kune



Pinnipedia

Otariidae (uhati tjulnji)



Odobenidae (mroži)



Phocidae (pravi tjulnji)














Morski so taksoni, zapisani krepko.[3]

Sklici uredi

  1. Kaschner, K.; Tittensor, D. P.; Ready, J.; Gerrodette, T.; Worm, B. (2011). »Current and Future Patterns of Global Marine Mammal Biodiversity«. PLoS ONE. Zv. 6, št. 5. str. e19653. Bibcode:2011PLoSO...619653K. doi:10.1371/journal.pone.0019653. PMC 3100303. PMID 21625431.
  2. Schipper, J.; Chanson, J. S.; Chiozza, F.; Cox, N. A.; Hoffmann, M.; in sod. (2008). »The Status of the World's Land and Marine Mammals: Diversity, Threat, and Knowledge« (PDF). Science. Zv. 322, št. 5899. str. 225–30. Bibcode:2008Sci...322..225S. doi:10.1126/science.1165115. hdl:1893/783. PMID 18845749. 
  3. Jefferson, T. A.; Leatherwood, S.; Webber, M. A. (1994). Marine Mammals of the World. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. str. 1–2. ISBN 978-92-5-103292-3. OCLC 30643250.
  4. 4,0 4,1 4,2 Perrin, William F.; Baker, C. Scott; Berta, Annalisa; Boness, Daryl J.; Brownell Jr., Robert L.; in sod., ur. (2014). »The Society for Marine Mammalogy's Taxonomy Committee List of Species and subspecies« (PDF). Pridobljeno 25. junija 2016.
  5. Arroyo-Cabrales, J.; Ospina-Garces, S. (2016). »Myotis vivesi«. IUCN Red List of Threatened Species. IUCN. 2016: e.T14209A22069146. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-1.RLTS.T14209A22069146.en.

Zunanje povezave uredi