Sloni
Sloni (znanstveno ime Elephantidae) so družina živali v redu trobčarjev (Proboscidea) iz razreda sesalcev (Mammalia). To so kopenski veliki sesalci z gobcem, spremenjenim v rilec in zobmi, spremenjenimi v okle. Večina rodov in vrst v družini je izumrlih. Živita le dva roda, Loxodonta (afriški sloni, z vrstama afriški gozdni slonin afriški savanski slon) in Elephas (azijski sloni). Ostale vrste slonov so domnevno izumrle do zadnje ledene dobe, ki se je končala pred približno 10.000 leti.
| Sloni | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Rodovi in vrste[1] | ||||||||||||
|
Ta članek ima več težav. Prosimo, pomagajte ga izboljšati ali pa se o teh težavah posvetujte na pogovorni strani.
|
Družino je leta 1821 prvič opisal John Edward Gray[2], kasneje pa je bila razvrščena v taksonomske kategorije znotraj reda trobčarjev. Različni strokovnjaki so v družino slonov vključevali tudi nekatere že izumrle rodove trobčarjev.
Sloni so rastlinojede živali, največji del njihove prehrane predstavlja okoliško rastlinstvo. Hrano naberejo s trobcem ter si jo odnesejo v gobec. Njihov drugi par sekalcev je dosti večji od ostalih zob. Ta par zob, okla, slon uporablja za razkopavanje in odmikanje ovir. Pri slonih je navadno eden od oklov dominanten, zato je zaradi pogostejše uporabe krajši in bolj zaobljen. Okli Afriških slonov lahko zrastejo do dolžine treh metrov in tehtajo do 900 kilogramov.
Življenjski prostorUredi
- Afriški gozdni slon je razširjen po gozdovih in rečnih obrežjih.
- Afriški savanski slon je razširjen po afriških stepah in savanah.
- Azijski slon je razširjen na velikih območjih Indije, Šri Lanke, Indokitajskega polotoka in ponekod v Indoneziji.
Način življenjaUredi
Sloni so živali z zelo izraženim socialnim čutom ter močnimi družinskimi vezmi. Njihovi medsebojni odnosi so celo tako tesni, da svoje mrtve »pokopavajo« z vejami in listi. Za njimi tudi žalujejo tako, da ob truplu več ur stojijo na straži.
Samice in mladiči živijo v družinski skupnosti pod vodstvom ene od odraslih samic. Ta samica je v sorodu z vsemi člani skupine. Manjši samci se oddvojijo iz družine, kakor hitro spolno dozorijo. Ti se nato zbirajo skupaj, da živijo ob strani v čredah mlajših samcev. Odrasli samci živijo sami ter so pripuščeni v družinsko skupino samo krajši čas, ko se ena od slonic goni.
Čeprav črede včasih prehodijo dolge daljave, se nikdar ne oddaljijo predaleč od vode. Sloni ne samo, da radi pijejo vodo, ampak se tudi zelo radi kopajo. Kjer je voda dovolj globoka, se celo potopijo v njej. Po kopeli si sloni posujejo vlažno kožo s suho zemljo. Tako nastali sloj iz prahu in blata jim pomaga, da se zaščitijo pred nadležnimi stalnimi piki mrčesa in insektov.
RazmnoževanjeUredi
Sloni se prvič parijo pri starosti približno 14 do 15 let. Po 22 mesecih pride na svet en sam mladič. Ta meri v pokončni drži približno 85 centimetrov ter tehta približno 120 kilogramov.
Mladiča se doji najmanj dve leti, včasih pa tudi mnogo dalj. Samica povrže običajno vsake štiri leta po enega mladiča, zato jo običajno, istočasno obkrožata dva mladiča. Če je mladič napaden, ga mati brani.
SporazumevanjeUredi
Sloni se sporazumevajo z globokim mrmranjem. Včasih so mislili, da ti šumi pomenijo kruljenje želodca, danes pa vemo, da prihajajo ti toni iz globine nosu, goltanca ter trobca in se slišijo skoraj tako kot zamolklo grgranje.
Takoj, ko slon zazna neko prežečo nevarnost, opozori ostale tako, da nenadoma utihne.
Spori med posameznimi živalmi se praviloma rešujejo na prijateljski način. Nižja žival se običajno podredi nadrejeni živali, takoj ko ta pokaže grozeče znake, kot sta zvitje trobca ali vrtinčenje prahu. V teh trenutkih se lahko sliši za slona značilno trobentanje. Tako se obnašajo tudi, ko želijo pregnati sovražnike.
PrehranjevanjeUredi
Sloni se prehranjujejo izključno z rastlinami. Pospravijo najrazličnejše vrste trave, listja, manjše veje, vejice, ter sadja. Odtrgajo jih, povežejo s trobcem ter jih nato z njim ponesejo v goltanec. Ne smemo se čuditi temu, da razvijejo sloni gromozanski apetit ter potrebujejo ogromne količine hrane, da ga utišajo. Noči, zgodnje jutranje ure ter večeri so najbolj priljubljen čas za hranjenje ter pitje, vendar pa sloni jejo tudi med tekom, ko si trgajo večje šope trave in liste. Pripomnimo lahko tudi, da divji slon, ki se hrani z žilavim zelenjem, porabi le polovico omejene količine: 44 do 48 odstotkov je izloči. Zato je tudi tako neznansko koristen, kajti semenje iz snovno in količinsko bogatega blata požene poganjke in slon tako trosi in širi številne vrste. Povzroča pa tudi veliko razdejanje na pašnikih, kajti pomendra in uniči še veliko več, kakor popase.
Šest zob, ki jih imajo, uporabljajo sloni za premlevanje hrane. Menjajo jih štirikrat v življenju. Ko slon izgubi zadnje zobe, se ne more več prehranjevati ter zato umre od lakote; to nastopi približno v starosti 70 let.
Ohranitev vrstUredi
Afriški slon velja še sedaj za živalsko vrsto, ki ji grozi izumrtje. Lov na njega je prepovedan, vendar ga še vedno skoraj povsod lovijo zaradi slonove kosti. Pazniki divjih živali so proti divjim lovcem največkrat brez moči.
UdomačevanjeUredi
Slone udomačujejo predvsem za nastopanje v cirkusih ali na raznih karnevalih. Domačini se z njimi tudi prevažajo. Na njih jezdijo ter jih uporabljajo v gozdarstvu. Na njih dajo okrašene kose blaga. Včasih na njih pritrdijo tudi sončnike.
V divjini jih je malo, zato so jih naselili v živalske vrtove. Ko v divjini najdejo majhnega, nemočnega mladiča, brez mame, ga zato posebej izurjeni ljudje, odpeljejo ter zanj skrbijo, dokler ne odraste. Nato ga vrnejo v divjino. Včasih ga prodajo živalskemu vrtu. Slone, ki nastopajo v cirkusih njihovi trenerji naučijo najrazličnejših trikov.
SlonovinaUredi
V Afriki sloni neizprosno izginjajo, ker jih zaradi slonovine pobijajo pohlepni divji lovci. Njihove okle prodajajo po vsem svetu, da iz njih izdelujejo različne izdelke, celo drobne slonje kipce.
Če bi padla cena slonovine, sloni v Afriki ne bi preživeli. V preteklih letih je bilo v Afriki zato ubitih prek 650000 slonov. V letih 1979-1989 se je njihovo število iz 1,34 milijona znižalo na 625.000. Vzhodna Afrika je bila v 10 letih ob svojih 52 % slonov.
Zimbabve je izjema: tam imajo danes 52.000 teh živali, čeprav so jih imeli pred desetimi leti 30.000. Deželi je veliko do tega, da bi ohranila svoje kraljevske živali.
V Keniji, kjer jih je bilo leta 1973 več kot 130.000, jih ne živi več kot 16.000. Število samcev v starosti, ko so zreli za razplod-zaradi velikosti svojih oklov najpogostejših žrtev divjih lovcev-upada, zato je v nevarnosti razmnoževanje čred. Na vsako ubito samico pogine tudi mladič, mlajši od dveh let, ker ne more živeti sam.
Leta 1979 je bil kilogram slonovine vreden 93,83 EUR. Leta 1986 pa 387,25 EUR. Zahodne dežele najprej Francija in za njo Združene države Amerike, so v strahu zaradi pobijanja slonov leta 1988 sklenile, da bodo prepovedale uvoz slonovine. Junija, istega leta, je sedem dežel-med njimi Kenija, Tanzanija in Somalija zahtevale prepoved trgovine s slonovino. Danes mora lovec plačati, da bi ustrelili slona.
EvolucijaUredi
Današnji sloni so potomci manjšega sesalca, ki je spominjal na tapirja. Obstajal je kakšnih 45 milijonov let. Nekoč je na Zemlji živelo še veliko vrst slonov, ki pa so izumrli v zadnji ledeni dobi. V jamah so znanstveniki odkrili slike slonov, ki so jih narisali praljudje. Najpoznejši predstavniki mamutov so živeli na Wrangelovem otoku v severovzhodni Sibiriji in izumrli so približno 1650 let pred našim štetjem.
SkliciUredi
- ↑ Shoshani, J.; Ferretti, M.P.; Lister, A.M.; Agenbroad, L.D.; Saegusa, H.; Mol, D.; Takahashi, K. (2007). "Relationships within the Elephantinae using hyoid characters". Quaternary International. 169–170: 174–185. Bibcode:2007QuInt.169..174S. doi:10.1016/j.quaint.2007.02.003[1]
- ↑ Gray, John Edward (1821). "On the natural arrangement of vertebrose animals". London Medical Repository. 15: 297–310.
Zunanje povezaveUredi
- Elephants Encyclopedia (angleško)