Sloni

družina sesalcev iz reda Proboscidea (trobčarji)
(Preusmerjeno s strani Elephantidae)

Elephantidae je družina velikih rastlinojedih proboscidnih sesalcev, ki jih skupaj imenujemo sloni in mamuti. To so veliki kopenski sesalci z gobcem, spremenjenim v rilec in zobmi, spremenjenimi v okle. Večina rodov in vrst v družini je izumrla. Živita samo dva rodova, Loxodonta (afriški sloni) in Elephas (azijski sloni).

Sloni

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Proboscidea (trobčarji)
Družina: Elephantidae
Gray, 1821
Rodovi in vrste[1]

Družino je leta 1821 prvič opisal John Edward Gray[2], kasneje pa so jo uvrstili v taksonomske razrede v redu Proboscidea. Elephantidae so revidirali različni avtorji, da bi vključili ali izključili druge izumrle rodove proboscidean.

Opis uredi

Sloni se od bolj primitivnih rilčkov, kot so gomphotheres, ločijo po zobeh, ki imajo vzporedne lamele (homologne parom vrhov primitivnejših rilčkov), vezane s cementom, kar jim omogoča, da postanejo bolj hipzodontni (z visoko krono) in učinkovitejši pri uživanju trave.[3]

Klasifikacija uredi

 
Ilustracija »človek in slon« iz Hawkinsovega Primerjalni pogled na človeško in živalsko ogrodje, 1860
 
Okostje Mammuthus meridionalis v Francoskem prirodoslovnem muzeju

Znanstvena klasifikacija taksonov Elephantidae zajema obsežen zapis fosilnih vzorcev v več milijonih let, od katerih so nekateri obstajali do konca zadnje ledene dobe. Nekatere vrste so bile iztrebljene pred kratkim. Odkritje novih primerkov in predlagane kladistike so povzročile sistematične revizije družine in sorodnih proboscideanov.

Elephantide neuradno uvrščamo v družino slonov ali v paleobiološkem kontekstu kot slone in mamute. Splošno ime slon se v prvi vrsti nanaša na žive taksone, sodobne slone, lahko pa tudi na različne izumrle vrste, tako znotraj te družine kot v drugih. Drugi člani Elephantidae, zlasti člani rodu Mammuthus, se običajno imenujejo mamuti.

Družina se je ločila od skupnega prednika mastodontov Mammutidae. Klasifikacija trobčarjev (proboscideans) je nestabilna in je bila pogosto revidirana.

Naslednji kladogram prikazuje umestitev rodu Mammuthus med druge trobčarje, ki temelji na študiji značilnosti hioidov iz leta 2007:[4]

Elephantidae
Elephantinae

Loxodontini

Loxodonta (2 species)  



Elephantini

Palaeoloxodontina        

Palaeoloxodon 



Elephantina

Elephas

(3~6 subspecies)  




Mammuthus

 








 
Najbolj natančno filogenetsko drevo slonov in mamutov od leta 2010

Vendar pa je študija mitohondrijske in jedrske DNK iz leta 2017 ugotovila, da je Palaeoloxodon bolj soroden Loxodonta (zlasti afriškemu gozdnemu slonu) kot pa Elephantini.[5]

Sistematika živih podvrst in vrst sodobnih slonov je bila večkrat spremenjena. Seznam obstoječih Elephantidae vključuje:[6]

Izumrle vrste uredi

 
Evolucija slonov od starodavnega eocena (spodaj) do današnjih dni (zgoraj)

Evolucijska zgodovina uredi

Domneva se, da so se sloni razvili iz afriške vrste tetralophodont gomphothere Tetralophodon.[7] Najzgodnejši člani družine so znani iz poznega miocena, pred približno 9-10 milijoni let.[8] Medtem ko so zgodnji člani Elephantidae imeli nižje okle, so bili ti izgubljeni pri kasnejših članih.[9] Sodobni rodovi slonov in mamutov so se do konca miocena ločili drug od drugega. Sloni so se začeli seliti iz Afrike v pliocenu, mamuti in sloni pa so prispeli v Evrazijo pred približno 3,8-3 milijoni let.[10] Pred približno 1,5 milijona let so se mamuti preselili v Severno Ameriko.[11] Ob koncu zgodnjega pleistocena, pred približno 0,8 milijona let, se je Palaeoloxodon preselil iz Afrike in postal zelo razširjen po Evraziji.[12] Palaeoloxodon in Mammuthus sta izumrla v poznem pleistocenu-holocenu, zadnja populacija mamutov pa je na Wranglovem otoku obstajala do pred približno 4000 leti.[13]

Sklici uredi

  1. Shoshani, J.; Ferretti, M.P.; Lister, A.M.; Agenbroad, L.D.; Saegusa, H.; Mol, D.; Takahashi, K. (2007). "Relationships within the Elephantinae using hyoid characters". Quaternary International. 169–170: 174–185. Bibcode:2007QuInt.169..174S. doi:10.1016/j.quaint.2007.02.003[1]
  2. Gray, John Edward (1821). »On the natural arrangement of vertebrose animals«. London Medical Repository. 15: 297–310.
  3. Lister, Adrian M. (26. junij 2013). »The role of behaviour in adaptive morphological evolution of African proboscideans«. Nature. 500 (7462): 331–334. doi:10.1038/nature12275. ISSN 0028-0836. PMID 23803767. S2CID 883007.
  4. Shoshani, J.; Ferretti, M.P.; Lister, A.M.; Agenbroad, L.D.; Saegusa, H.; Mol, D.; Takahashi, K. (2007). »Relationships within the Elephantinae using hyoid characters«. Quaternary International. 169–170: 174–185. Bibcode:2007QuInt.169..174S. doi:10.1016/j.quaint.2007.02.003.
  5. Yates, Diana. »Genetic study shakes up the elephant family tree«. news.illinois.edu (v angleščini). Pridobljeno 17. septembra 2021.
  6. Shoshani, J. (2005). "Order Proboscidea".[2] In Wilson, D.E.; Reeder, D.M (eds.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3rd ed.)[3]. Johns Hopkins University Press. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.
  7. Geraads, Denis; Zouhri, Samir; Markov, Georgi N. (4. maj 2019). »The first Tetralophodon (Mammalia, Proboscidea) cranium from Africa«. Journal of Vertebrate Paleontology (v angleščini). 39 (3): e1632321. doi:10.1080/02724634.2019.1632321. ISSN 0272-4634. S2CID 202024016.
  8. H. Saegusa, H. Nakaya, Y. Kunimatsu, M. Nakatsukasa, H. Tsujikawa, Y. Sawada, M. Saneyoshi, T. Sakai Earliest elephantid remains from the late Miocene locality, Nakali, Kenya Scientific Annals, School of Geology, Aristotle University of Thessaloniki, Greece VIth International Conference on Mammoths and Their Relatives, vol. 102, Grevena -Siatista, special volume (2014), p. 175
  9. Mothé, Dimila; Ferretti, Marco P.; Avilla, Leonardo S. (12. januar 2016). Beatty, Brian Lee (ur.). »The Dance of Tusks: Rediscovery of Lower Incisors in the Pan-American Proboscidean Cuvieronius hyodon Revises Incisor Evolution in Elephantimorpha«. PLOS ONE (v angleščini). 11 (1): e0147009. doi:10.1371/journal.pone.0147009. ISSN 1932-6203. PMC 4710528. PMID 26756209.
  10. Iannucci, Alessio; Sardella, Raffaele (Marec 2023). »What Does the "Elephant-Equus" Event Mean Today? Reflections on Mammal Dispersal Events around the Pliocene-Pleistocene Boundary and the Flexible Ambiguity of Biochronology«. Quaternary (v angleščini). 6 (1): 16. doi:10.3390/quat6010016. ISSN 2571-550X.
  11. Lister, A. M.; Sher, A. V. (13. november 2015). »Evolution and dispersal of mammoths across the Northern Hemisphere«. Science. 350 (6262): 805–809. Bibcode:2015Sci...350..805L. doi:10.1126/science.aac5660. PMID 26564853. S2CID 206639522.
  12. Lister, Adrian M. (2004), »Ecological Interactions of Elephantids in Pleistocene Eurasia«, Human Paleoecology in the Levantine Corridor, Oxbow Books, str. 53–60, ISBN 978-1-78570-965-4, pridobljeno 14. aprila 2020
  13. Arppe, Laura; Karhu, Juha A.; Vartanyan, Sergey; Drucker, Dorothée G.; Etu-Sihvola, Heli; Bocherens, Hervé (Oktober 2019). »Thriving or surviving? The isotopic record of the Wrangel Island woolly mammoth population«. Quaternary Science Reviews (v angleščini). 222: 105884. doi:10.1016/j.quascirev.2019.105884. S2CID 203103403.

Zunanje povezave uredi