Monelin je sladek protein, ki je bil odkrit leta 1969 v plodu zahodnoafriške rastline Dioscoreophyllum cumminsii in je bil prvotno uvrščen med ogljikove hidrate. [1] V primerjavi s saharozo je 3000-krat bolj sladek na masni ravni.[2]

Kemijska zgradba uredi

Sestavljen je iz dveh nekovalentno vezanih polipeptidnih verig, verige A, ki jo sestavlja 44 AK in verige B, ki jo tvori 50 AK.[3]

Lastnosti in uporaba uredi

Nativni dvoverižni monelin je relativno občutljiv na povišano temperaturo in vpliv kisline. Pri inkubaciji na 50 °C v kislem pH-ju denaturira in izgubi sladek okus. V primerjavi z njim se je enoverižni monelin (SCM) izkazal za enako sladkega, vendar fizikalno-kemijsko stabilnejšega. V nedavnih študijah so raziskovali tudi štiri analoge monelina in ugotovili, da sta [AsnA16]-monelin in [AsnA26]-monelin še veliko slajša od nativnega monelina, saj sta 7500- in 5500-krat bolj sladka od saharoze.[3]

Monelin kot sladilo v EU in ZDA ni odobren, medtem ko je na Japonskem odobren kot neškodljiv aditiv.

Viri uredi

  1. GE Inglett, JF May. (1969). »Serendipity berries - Source of a new intense sweetener«. J Food Sci 34: 408-411
  2. Berlec A, Štrukelj B. (2006). »Proteini sladkega okusa kot alternativna sladila«. Farmacevtski vestnik 5: 292-297
  3. 3,0 3,1 Kant R. (2005). »Sweet proteins - potential replacement for artificial low calorie sweeteners«. Nutr J 4:5