Miran Brinar, slovenski inženir, strokovnjak za gozdove, * 18. julij 1909, Postojna, † 31. julij 2002.

Miran Brinar
Rojstvo18. julij 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Postojna
Smrt31. julij 2002({{padleft:2002|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}) (93 let)
Ljubljana
Narodnost slovenska
Področjagozdarstvo
UstanoveInštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije
Alma materUniverza v Ljubljani
Poznan požlahtnjenju bukve in jelke

Življenje in delo uredi

Diplomiral je 1934 na zagrebški Gozdarski fakulteti in 1969 doktoriral v Ljubljani. Po diplomi je bil zaposlen na raznih gozdarskih upravah po Jugoslaviji, po letu 1939 v Ljubljani, Kočevju in Črnomlju. Od 1942 je sodeloval v narodnoosvobodilni borbi. Po osvoboditvi je bil do 1950 pomočnik zveznega ministra za gozdarstvo v Beogradu, nato direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani (1950-1953) in do upokojitve 1971 tam strokovni sodelavec. Prispeval je k proučevanju genetike in žlahtenja bukve in jelke ter k ustvarjanju gozdarske terminologije. V letih 1951−1971 je bil urednik Gozdarskega vestnika. Objavil je tri samostojne publikacije, okoli 50 strokovnih člankov v strokovnih glasilih in preko 400 poročil in ocen.[1]

Bibliografija uredi

  • Vpliv svetlobe na razvoj bukovega mladja (disertacija) (COBISS)
  • Gozdarski slovar (COBISS)
  • O sušenju jelke in o nekaterih pojavih, ki ga spremljajo (COBISS)
  • Življenjska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi fluktuacijami (COBISS)

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.