Meteora

Meteora (grško 'Μετέωρα Μοναστήρια' Metéora Monastíria; dobesedno »samostani na nebu« ali »v zraku«, iz grščine meteorizo (μετεωρίζω) »dvigniti visoko« - etimološko povezano z meteorologijo), je ena največjih in najpomembnejših skupin samostanov v Grčiji za goro Atos [1]. Šest samostanov je zgrajenih na naravnih skalah v centralni Grčiji. Najbližje mesto je Kalambaka. Meteora je vključena tudi v UNESCOVO svetovno dediščino.

Meteora
Domače ime
grško Μετέωρα
Monestary at Meteora.jpg  *
Samostan na Meteori
LegaTesalija,
Zastava Grčije Grčija
Koordinati39°42′51″N 21°37′52″E / 39.71417°N 21.63111°E / 39.71417; 21.63111Koordinati: 39°42′51″N 21°37′52″E / 39.71417°N 21.63111°E / 39.71417; 21.63111
Uradno ime: Meteora
Tipkulturni
Kriteriji, ii, iv, v, vii
Razglasitev1988 (12. zasedanje)
evid. št.455
DržavaGrčija
RegijaEvropa
Meteora se nahaja v Grčija
Meteora
Lokacija Meteore v Grčiji

ZgodovinaUredi

Jame v bližini Meteore so bile naseljene že v prazgodovini pred 50.000 in vse do 5.000. Najstarejša kamnita struktura, ki jo je naredil človek, je bila tam narejena pred 23.000 leti, verjetno kot obramba pred hladnimi vetrovi, saj je bila v tem času ledena doba. V jamah so odkrili veliko paleolitskih in neolitskih artefaktov. [2] [3]

V 9. stoletju so asketski menihi naselili Meteoro, bili so prvi po neolitiku, ki so živeli na tem področju. Živeli so na skalah na višini tudi do 550 metrov nad planino. Taka višina in klifne skale so zagotavljali samoto za samotarsko življenje. Menihi so se srečevali samo ob nedeljah in posebnih dnevih za čaščenje in molitve v kapeli na skali znani kot Dhoupiani. Točen čas ustanovitve samostana ni znan. Leta 1344 je Athanasios Koinovitis pripeljal skupino vernikov z gore Athos na Meteoro. Leta 1921 je romunska kraljica Marija obiskala Meteoro in bila s tem prva ženska, ki je kadarkoli stopila v Veliki samostan Meteoron. V dvajsetih letih 20. stoletja so bile v skalo vklesane stopnice in dodan je bil most z bližnje planote. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto bombardirano in več umetnin je bilo ukradenih. Do danes se je ohranilo šest samostanov, od teh so štirje namenjeni moškim in dva ženskam. Vsak samostan ima manj kot 10 prebivalcev. Samostani so sedaj turistična atrakcija.

GeografijaUredi

Povprečna višina je 313 metrov.

Seznam samostanovUredi

V času največjega razcveta je tu delovalo 24 samostanov za nune in menihe grške pravoslavne cerkve, od teh jih šest še deluje. Zgrajeni so na visokih klifih, dostopni so po stopnicah v skali. Večina arhitekture spominja na samostane svete gore Atos.

Samostan Slika
Sveti samostan veliki Meteoron je največji samostan na Meteori. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja. Danes je glavni muzej za turiste.
Sveti samostan Varlaam je drugi največji samostan na Meteori. Zgrajen je bil leta 1541.
Sveti samostan Rousanou ali svete Barbare je bil ustanovljen sredi 16. stoletja.
Samostan svetega Miklavža Anapausasa zgrajen v 16. stoletju.
Samosta svetega Štefana ima majhno cerkev zgrajeno v 16. stoletju.
Samostan svete trojice je na vrhu klifa in je bil zgrajen leta 1475.

GalerijaUredi

SkliciUredi

  1. Sofianos, D.Z.: "Metéora". Holy Monastery of Great Meteoro, 1991.
  2. Y. Facorellis, N. Kyparissi-Apostolika and Y. Maniatis 2001 The cave of Theopetra, Kalambaka: radiocarbon evidence for 50,000 years of human presence. Radiocarbon 43 (2B): 1029-48
  3. [1] Arhivirano 6. december 2014 na spletnih straneh Wayback Machine.

ViriUredi

  • Mike Gerrard, Mali vodniki, Celinska Grčija, DZS, Ljubljana, 1999, (COBISS)

Zunanje povezaveUredi