Merenre Nemtjemsaf II. je bil egipčanski faraon, šesti in predzadnji vladar iz Šeste egipčanske dinastije.[9] Vladal je eno leto in en mesec v prvi polovici 22. stoletja pr. n. št. na samem koncu obdobja Starega kraljestva. Na prestol je zelo verjetno prišel v starosti in nasledil dolgoživega Pepija II. Neferkareja. V tem času je bila moč faraonov že zelo krhka.

Dokazi uredi

Merenre Nemtjemsaf II. je dokazan v 4. vrstici 6. kolone Torinskega seznama kraljev, sestavljenega v poznem ramzeškem obdobju. Njegovo ime je na seznamu izbrisano, ohranjena pa je dolžina vladanja: eno leto in en mesec po Pepiju II.[10] Dokazan je tudi v 39. vnosu na Abidoškem seznamu kraljev, sestavljenem med vladanjem Setija I. Seznam je eden od najbolj ohranjenih zgodovinskih dokumentov s konca Starega kraljestva in začetka prvega vmesnega obdobja Egipta. Abidoški seznan je edini, na katerem je omenjeno Nemtjensafovo prestolno ime Merenre. V kasnejših virih je kot Mentesupis omenjen v Manetonovi Egiptiaki (Zgodovina Egipta). Vladal je eno leto.[1]

Edini artefakt, ki je zanesljivo pripadal Merenreju, so poškodovana lažna vrata z napisom Sa-nesu semsu Nemtyemsaf - Starejši faraonov sin Nemtjemsaf, ki so jih odkrili v Neitini piramidi. Neit je bila polsestra in kraljica Pepija II. in zelo verjetno Merenrejeva mati.[11][10] Vsebina napisa kaže, da je bil napisan verjetno pred Merenrejevim prihodom na prestol.[12] Drug artefakt, ki je morda pripadal Merenreju, je odlok za zašito posmrtnih kultov kraljic Ankesenpepi I. in Neit, odkrit v templju kraljice Neit. [13][14] Če je odlok resnično njegov, je bilo njegovo Horovo ime S[...]tawy, kar pomeni Tisti, ki je dve deželi ….

Vladanje uredi

Merenre II. je nasledil svojega očeta Pepija II. po njegovem ekstremno dolgem vladanju, ki je domnevno trajalo 94 let. O Merenrejevem vladanju ni nobenega zanesljivega podatka, zagotovo pa je vladal v obdobju propadanja centralne oblasti in rasti moči lokalnih guvernerjev – nomarhov. Manj kot tri leta po njegovi smrti se je Staro egipčansko kraljestvo v kaosu končalo in začelo prvo vmesno obdobje Egipta. Merenre II. je morda zase začel graditi piramido, verjetno v Sahari v bližini piramide svojega očeta.[15]

Herodotova zgodba uredi

Grški zgodovinar Herodot v svojih Zgodbah omenja legendo, da se je kraljica Nitokris maščevala drhali za umor njenega brata in moža, domnevno Merenreja II., tako, da je vse njegove morilce zbrala na banketu in jih utopila.

Zdaj velja, da je ime Nitokris rezultat združitve in popačitve imena resničnega faraona in Merenrejevega naslednika Nečerkare Siptaha.[16]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Jürgen von Beckerath: Chronologie des pharaonischen Ägypten, Mainz am Rhein: Verlag Philipp von Zabern (1997), str. 152.
  2. Michael Rice: Who is who in Ancient Egypt, Routledge London & New York 1999, ISBN 0-203-44328-4, str. 111
  3. Jaromir Malek: The Old Kingdom in Ian Shaw (urednik): The Oxford History of Ancient Egypt, Oxford University Press, new edition (2003), ISBN 978-0192804587.
  4. Peter A. Clayton: Chronicle of the Pharaohs: The Reign-by-Reign Record of the rulers and Dynasties of Ancient Egypt, Thames & Hudson (2006), ISBN 0-500-28628-0, str. 64.
  5. Thomas Schneider: Lexikon der Pharaonen, Düsseldorf 2002.
  6. Erik Hornung, Rolf Krauss (urednik), David A. Warburton (urednik): Ancient Egyptian Chronology, Handbook of Oriental Studies, Brill 2012, ISBN 978-90-04-11385-5, available online copyright-free, str 491.
  7. Jürgen von Beckerath: Handbuch der Ägyptischen Königsnamen, Mainz 1999, str. 64.
  8. Silke Roth: Die Königsmütter des Alten Ägypten von der Frühzeit bis zum Ende der 12. Dynastie, Harrassowitz, Wiesbaden 2001, ISBN 3-447-04368-7, str. 157, Abb. 80.
  9. von Beckerath, str.64–65, kralj št. 6.
  10. 10,0 10,1 Darrell D. Baker: The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC, Stacey International, ISBN 978-1-905299-37-9, 2008, str. 211–212.
  11. Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson, cop. str. 73. COBISS 54377729. ISBN 0-500-05128-3.
  12. Gustave Jéquier: Les pyramides des reines Neit et Apouit, Imprimerie de l'Institut Français d'Archéologie Orientale, Cairo (1933), nova izdaja: Service des antiquites de l'Egypte (1984), ISBN 978-9770104934.
  13. Kurt Sethe (urednik): Urkunden des ägyptischen Altertums, Vol. 1: Urkunden des alten Reiches, Hinrichs, Leipzig 1933, št. 307.
  14. Hans Goedicke: Königliche Dokumente aus dem Alten Reich, Wiesbaden: Otto Harrassowitz (1967), str. 158–162.
  15. Miroslav Verner: Die Pyramiden, Reinbek 1997, str. 415.
  16. Kim Ryholt: The Late Old Kingdom in the Turin King-list and the Identity of Nitocris, Zeitschrift für ägyptische 127 (2000)=: 91.
Merenre II.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Pepi II.
Faraon Egipta
prva polovica 22. stoletja pr. n. št.
Naslednik: 
Nečerkare