Wikipedija

Matija Prosekar

♂; roj.: 1860, Plešivec, Koroška, Avstrija; um.: 4. november 1927, Celovec, Koroška, Avstrija; narodni buditelj; župan

Matija Prosekar (* 8. maj 1860 Kotmara vas/Köttmannsdorf na avstrijskem Koroškem, † 4. november 1927 Kotmara vas), kulturni aktivist, Koroški Slovenec, župan občine Kotmara vas.

Matija Prosekar
Portret
Rojstvo1860
Plešivec[d]
Smrt4. november 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})
Celovec
Državljanstvo Avstrija
 Avstro-Ogrska
Poklicpolitik, kmet

Kulturni aktivist

uredi

Matija Prosekar je bil premožen posestnik in trgovec z lesom v Kotmari vasi ter zavzet kulturni aktivist[1] v skupnosti.

Leta 1885 je dal pobudo za ustanovitev moškega kvarteta Gorjanci (praktično sočasno z ustanovitvijo Društva sv. Cirila in Metoda v Celovcu).[2][3] Leta 1888 je sodeloval pri ustanovitvi krajevne podružnice za Kotmaro vas in okolico Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je zahtevala bistvene izboljšave šolskega sistema.

Med letoma 1892 in 1897 ter med letoma 1903 in 1907 je bil Prosekar župan [4] občine Kotmara vas na listi Koroške slovenske stranke. Leta 1892 je občinski svet Kotmare vasi pod njegovim vodstvom zahteval pouk slovenskega jezika, saj je bil le tako zagotovljen šolski uspeh.

Leta 1907 je bila ustanovljena slovenska Hranilnica in posojilnica Kotmara vas. [5] Prosekar je pripadal liberalnemu krilu v slovenski stranki.

Vojna leta

uredi

Leta 1916 je bil obsojen na smrt od vojaška sodišča, ker je pri kmetih agitiral, da naj ne oddajajo žita.[6] Leta 1919 je bil med interniranci[7] v Gmündu. Vendar pa je bil po smrti cesarja Franz Jožef amnestiran.

Ustanovitev društva Gorjanci

uredi

Po koncu prve svetovne vojne je podprl ustanovitev Izobraževalnega društva Gorjanci[8] dne 14. decembra 1919, ki ga je kot prvi predsednik vodil njegov sin Tomaž Prosekar. [9][10] Formalna ustanovitev društva 14. decembra 1919 je padla za časa jugoslovanske uprave Cone A in je imel cilj krepitev slovenske identitete in skupnosti s strukturiranim kulturnim delom.

Literatura

uredi
  • Vinko Wieser: „Prosekar, Matija“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 3, S. 1078, ISBN 9 783 20579673 2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)
  • A. Malle : Die slowenische Presse in Kärnten 1848–1900 (= Disertacije in razprave 3/Dissertationen und Abhandlungen 3. Drava). Klagenfurt/Celovec 1979
  • A. Vovko : Odborniki podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Koroškem v letih 1885–1918. In : KK 1979, 110– 121
  • 100 let SPD Gorjanci, Celovec 1985, 54 S.
  • 110 let SPD Gorjanci, hg. Slovensko prosvetno društvo Gorjanci v Kotmari vasi. Kotmara vas 1995, 23 S.
  • Kotmara vas, moj domači kraj (kopierte Broschüre, A4, 50 S), Hg. Slovensko prosvetno društvo Gorjanci, 2000 (Projekt mit Jugendlichen, präsentiert auf einer Ausstellung des Bundesgymnasiums für Slowenen – vergriffen)
  • J. Stergar : Prosekar, Matija. In : S. Karner (Hg.) : Kärnten und die nationale Frage = S. Karner, A. Moritsch (Hg.) : Aussiedlung – Verschleppung – nationaler Kampf, Band 1. Klagenfurt/Celovec [e.a.] 2005, 313–314.

Spletne povezave

uredi

Opombe

uredi
  1. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: „KulturaktivistIn“. In: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 723-724, ISBN 9 783 20579673 2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)
  2. ↑ Andrej Vovko: Odborniki podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Koroškem v letih 1885–1918. In: Koroški koledar 1979, S. 110–121.
  3. ↑ Andrej Vovko: Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918. Ljubljana 2004, S. 335–336. ISBN 961-6500-45-7.
  4. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: „Bürgermeister“. In: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 1, S. 195-197, ISBN 9 783 20579673 2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)
  5. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016. Pridobljeno 22. oktobra 2023.
  6. ↑ Matjaž Klemenčič: „Militärgerichte im Ersten Weltkrieg“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 907-910, ISBN 9 783 20579673 2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)
  7. ↑ Reginald Vospernik: „Internierungen 1919“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 1, S. 532-534, ISBN 9 783 20579673 2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)
  8. ↑ Vinko Wieser: “Gorjanci, Izobraževalno društvo Gorjanci, Kotmara vas”. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 1, S. 437-439, ISBN 9 783 20579673 2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)
  9. ↑ 110 let SPD Gorjanci (110 let KD Gorjanci), ur. Slovensko prosvetno društvo Gorjanci v Kotmari vasi. Kotmara vas 1995, 23 str.
  10. ↑ Gorjanci: www.gorjanci.at

Predloga:SORTIERUNG:Prosekar, Matija Kategorie:umrl 1827 Kategorie:moški

Predloga:Personendaten

Sklici

uredi
 

Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Matija_Prosekar&oldid=6113253«