Kotmara vas
Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
| Kotmara vas Köttmannsdorf | |
 | |
  Kotmara vas | |
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija
|
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Celovec-dežela |
| Župan | Ing. Josef (Seppi) Lindl |
| Geografske značilnosti | |
| Nadmorska višina | 558 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 3.079 (1 januar 2020)[1] |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Poštna številka | 9071 |
| Območna številka | 04220 |
| Spletna stran | www.koettmannsdorf.at |
Glede na popis iz leta 2001 se 6.4% celotnega prebivalstva Kotmare vasi izreka za Koroške Slovence.
GeografijaUredi
Naselja v občiniUredi
Kotmara vas je razdeljena na štiri katastrske občine: Vrdi ( Wurdach), Kotmara vas (Köttmannsdorf), Humberk (Hollenburg) in Ročica (Rotschitzen). Področje občine obsega naslednjih 23 naselij (število prebivalcev po popisu iz leta 2001):
|
|
Sosednje občineUredi
| Hodiše | Hodiše Celovec |
Celovec |
| Bilčovs | 
|
Žihpolje |
| Bilčovs | Bistrica v Rožu | Borovlje |
ZgodovinaUredi
Kotmara vas se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1142 kot Kotmansdorf, kar je izpeljanka iz osebnega imena Hotimir ali Hotemer. V tem času se vzpostavi tudi nekaj manjših naselij, ki so še danes del občine. V 13. stoletju je Kotmara vas spadala pod upravljanje vetrinjskega samostana ali pod oblast hodiške gosposke.
Prav tako se leta 1142 v pisnih virih prvič omenja grad Humberk (nemško: Hollenburg) na levem bregu reke Drave. Več stoletij je predstavljal center moči v celotnem Rožu, predvsem na področju med Dravo in Hodiško dolino. Leta 1348 ga je skoraj popolnoma uničil potres, nakar je bil leta 1349 obnovljen, od takrat naprej pa je bil v njem tudi sedež okrajnega sodišča.
Leta 1850 je bila iz katastrskih občin Humberk, Kotmara vas in Ročica ustanovljena nova skupna občina Kotmara vas.
Leta 1920 je na Koroškem plebiscitu 62,3 % prebivalcev občine glasovalo za nedeljeno Koroško in obstanek v Republiki Avstriji, 37,7% pa za spojitev z matičnim narodom oz. priključitev k Jugoslaviji.
PrebivalstvoUredi
Zgodovinska slikaUredi
Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 57% prebivalcev takratne občine Kotmara vas navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[2]
| Občina | Število slovensko govorečih 1910 | Število nemško govorečih 1910 |
|---|---|---|
| Kotmara vas/Köttmannsdorf | 828 (57%) | 614 (43%) |
DanesUredi
Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela občina Kotmara vas 2792 prebivalcev, od tega jih je bilo 95,1 % avstrijskih, 1,6% nemških in 1,4 % bosanskih državljanov. 6,4 % prebivalstva se je izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.
Za katolike se je izreklo 81,6 %, za evangeličane 5,0 %, za muslimane pa 1,5 % prebivalcev. 8,6% prebivalcev se ni opredelilo za nobeno od uradnih veroizpovedi.
Spodnja tabela prikazuje delež Slovencev po naseljih občine Kotmara vas med letoma 1951 in 1991:
| Kraj (Slovensko) | Kraj (Nemško) | Število prebivalcev 1991 | Odstotek Slovencev 1991 | Odstotek Slovencev 1951 |
|---|---|---|---|---|
| Vesava | Neusass | 48 | 45.8% | 100% |
| Plešivec | Plöschenberg | 34 | 47.1% | 81.2% |
| Šentkandolf | St.Gandolf | 77 | 6.5% | 85.4% |
| Trabesinje | Trabesing | 188 | 14.4% | 65.9% |
| Čahorče | Tschachoritsch | 251 | 16.7% | 91.7% |
| Čežava | Gaisach | 49 | 10.2% | 20.0% |
| Humberk | Hollenburg | 8 | 12.5% | 15.4% |
| Šmarjeta | St.Margarethen | 60 | 21.7% | 100% |
| Vrdi | Wurdach | 118 | 12.7% | 63.0% |
| Preblje | Preliebl | 64 | 9.4% | 46.5% |
| Gorje | Göriach | 76 | 6.6% | 28.6% |
| Črezdol | Tschrestal | 52 | 9.6% | 62.2% |
| Kotmara vas | Köttmannsdorf | 709 | 6.3% | 50.1% |
Znamenite osebnostiUredi
- Matija Prosekar (1860-1927) slovenski kulturni aktivist na Koroškem in župan
- Jože Wakounig *1941 (Mlinče) Slovenski domoljub, bivšji Učitelj in Ravnatelj na Zg/zrg za Slovence v Celovcu
ViriUredi
- ↑ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahresbeginn 2002–2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020), 2020-01-01.
- ↑ Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank Arhivirano 2013-10-25 at Archive.is
