Koordinati: 46°34′0″N 14°14′0″E / 46.56667°N 14.23333°E / 46.56667; 14.23333

Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Kotmara vas
Köttmannsdorf
Coat of arms of Köttmannsdorf
Coat of arms of Köttmannsdorf
Kotmara vas se nahaja v Avstrija
Kotmara vas
Kotmara vas
Upravna delitev in vodenje
Država  Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Celovec-dežela
Župan Ing. Josef (Seppi) Lindl
Geografske značilnosti
Nadmorska višina 558 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 3.079 (1 januar 2020)[1]
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9071
Območna številka 04220
Spletna stran www.koettmannsdorf.at
Cerkev Sv. Jurija, Kotmara vas
Cerkev Sv. Gandolfa

Glede na popis iz leta 2001 se 6.4% celotnega prebivalstva Kotmare vasi izreka za Koroške Slovence.

Geografija Uredi

Naselja v občini Uredi

Kotmara vas je razdeljena na štiri katastrske občine: Vrdi ( Wurdach), Kotmara vas (Köttmannsdorf), Humberk (Hollenburg) in Ročica (Rotschitzen). Področje občine obsega naslednjih 23 naselij (število prebivalcev po popisu iz leta 2001):

  • Hovč (Aich), 93 prebivalcev
  • Talir (Am Teller), 52
  • Gorje (Göriach), 75
  • Čežava (Gaisach), 48
  • Humberk (Hollenburg), 6
  • Kotmara vas (Köttmannsdorf), 717
  • Ilovje (Lambichl), 343
  • Mostič (Mostitz), 47
  • Vesava (Neusass), 58
  • Plešivec (Plöschenberg), 33
  • Preblje (Preliebl), 77
  • Ročica (Rotschitzen), 146
  • Šentkandolf (Sankt Gandolf), 127 prebivalcev
  • Šmarjeta (Sankt Margarethen), 67
  • Zvonina (Schwanein), 43
  • Lipica (Thal), 46
  • Trabesinje (Trabesing), 165
  • Medrejtre (Tretram), 59
  • Čahorče (Tschachoritsch), 275
  • Črezdol (Tschrestal), 58
  • Pod Gradom (Unterschlossberg), 27
  • Razpotje (Wegscheide), 110
  • Vrdi (Wurdach), 120

Sosednje občine Uredi

Hodiše Hodiše
Celovec
Celovec
Bilčovs   Žihpolje
Bilčovs Bistrica v Rožu Borovlje

Zgodovina Uredi

Kotmara vas se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1142 kot Kotmansdorf, kar je izpeljanka iz osebnega imena Hotimir ali Hotemer. V tem času se vzpostavi tudi nekaj manjših naselij, ki so še danes del občine. V 13. stoletju je Kotmara vas spadala pod upravljanje vetrinjskega samostana ali pod oblast hodiške gosposke.

Prav tako se leta 1142 v pisnih virih prvič omenja grad Humberk (nemško: Hollenburg) na levem bregu reke Drave. Več stoletij je predstavljal center moči v celotnem Rožu, predvsem na področju med Dravo in Hodiško dolino. Leta 1348 ga je skoraj popolnoma uničil potres, nakar je bil leta 1349 obnovljen, od takrat naprej pa je bil v njem tudi sedež okrajnega sodišča.

Leta 1850 je bila iz katastrskih občin Humberk, Kotmara vas in Ročica ustanovljena nova skupna občina Kotmara vas.

Leta 1920 je na Koroškem plebiscitu 62,3 % prebivalcev občine glasovalo za nedeljeno Koroško in obstanek v Republiki Avstriji, 37,7% pa za spojitev z matičnim narodom oz. priključitev k Jugoslaviji.

Prebivalstvo Uredi

Zgodovinska slika Uredi

Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 57% prebivalcev takratne občine Kotmara vas navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[2]

Občina Število slovensko govorečih 1910 Število nemško govorečih 1910
Kotmara vas/Köttmannsdorf 828 (57%) 614 (43%)

Danes Uredi

Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela občina Kotmara vas 2792 prebivalcev, od tega jih je bilo 95,1 % avstrijskih, 1,6% nemških in 1,4 % bosanskih državljanov. 6,4 % prebivalstva se je izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.

Za katolike se je izreklo 81,6 %, za evangeličane 5,0 %, za muslimane pa 1,5 % prebivalcev. 8,6% prebivalcev se ni opredelilo za nobeno od uradnih veroizpovedi.

Spodnja tabela prikazuje delež Slovencev po naseljih občine Kotmara vas med letoma 1951 in 1991:

Kraj (Slovensko) Kraj (Nemško) Število prebivalcev 1991 Odstotek Slovencev 1991 Odstotek Slovencev 1951
Vesava Neusass 48 45.8% 100%
Plešivec Plöschenberg 34 47.1% 81.2%
Šentkandolf St.Gandolf 77 6.5% 85.4%
Trabesinje Trabesing 188 14.4% 65.9%
Čahorče Tschachoritsch 251 16.7% 91.7%
Čežava Gaisach 49 10.2% 20.0%
Humberk Hollenburg 8 12.5% 15.4%
Šmarjeta St.Margarethen 60 21.7% 100%
Vrdi Wurdach 118 12.7% 63.0%
Preblje Preliebl 64 9.4% 46.5%
Gorje Göriach 76 6.6% 28.6%
Črezdol Tschrestal 52 9.6% 62.2%
Kotmara vas Köttmannsdorf 709 6.3% 50.1%

Znamenite osebnosti Uredi

  • Matija Prosekar (1860-1927) slovenski kulturni aktivist na Koroškem in župan
  • Jože Wakounig *1941 (Mlinče) Slovenski domoljub, bivšji Učitelj in Ravnatelj na Zg/zrg za Slovence v Celovcu

Viri Uredi