Malijeva hiša, Radovljica

	Malijeva hiša
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremični spomenik lokalnega pomena
	Malijeva hiša
	Zemljevid Slovenije
Lega	Radovljica, Linhartov trg 25; Občina Radovljica
Koordinati	46°20′25″N 14°10′32″E / 46.34028°N 14.17556°E
Zgrajeno	16. stol., 17. stol.
RKD št.	5508 (opis enote)
Pomembni datumi
Vpis v register	31.1.1998
Razglasitev NSLP	25. januar 1991

Malijeva hiša se nahaja v starem mestnem jedru Radovljice. Stavba je arhitekturno gotsko-renesančna z ohranjenimi prvotnimi elementi. Na fasadi ima na stebre oprt pomol nad vhodnimi vrati. Od 18. stoletja dalje je bila v Malijevi hiši strojarska delavnica, kjer so izdelovali irhovino, belo usnje in strojili krzno. Pred vhodnimi vrati lahko vidimo na stebre oprt pomol – klop pod njim je služila kot sramotilni steber, na katerega so mestni sodniki obsodili različne prestopnike.

Sramotilna klop

Sramotilna klop stoji med stebroma Malijeve hiše na Linhartovem trgu v Radovljici

Sramotilna klop je edini ohranjeni primerek sramotilne klopi na Slovenskem.^[2] Klop ni samostojen objekt, ampak je priključena na Malijevo (Bezulnekovo) hišo z nadstropnim pomolom na fasadi iz prve polovice 16. stoletja.^[3] Hiša stoji v sredi roba trga nasproti graščine v starem mestnem jedru Radovljice. Sramotilna klop je bila sprva kamnita sedežna plošča, a so jo kasneje zamenjali z leseno. Po tradiciji je imela ta klop na pročelni strani hiše enako vlogo kakor sramotilni stebri. Na klopi stoječi prestopnik naj bi bil z verigo privezan na železni, kasneje odstranjeni, obroč na notranji strani še danes vidne okenske odprtine in tako izpostavljen javnemu sramotenju in posmehu.^[4] Po zakonu naj bi se kaznovalo predvsem manjše kraje, pijančevanje, prostitucijo in igre na srečo, za katere so obsojence za kazen za en dan priklenili na sramotilno klop. Za večkratno ponavljanje istih prekrškov se je kazen podaljšala na dva dneva. Običajno so jih na klop privezovali na nedeljo ali ob praznikih, da se je mimo njih sprehodilo čim več ljudi.^[5] Privezovanje h klopi je ostalo v veljavi vse do časov Razsvetljenstva, torej do konca 18. stoletja. Cene Avguštin omenja, da so bili v drugi polovici 20. stoletja še vidni ostanki tega svojevrstnega prangerja: odprtina v veži z nastavki za verige.^[6]

Polkrožni portal s prirezanim robom nad klopjo je eden redkih še ohranjenih poznogotskih glavnih hišnih vhodov v mestu.^[7]

Sklici

↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5508«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
↑ Makarovič, Gorazd (15. maj 2013). »Sramotilne kazni na Slovenskem«. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letnik 21=72, št. 1 (2011). str. 29.
↑ https://dar-radovljica.si/Kraji/Radovljica%20-%20Trg.pdf,^{[mrtva povezava]}
↑ Bogožalec, Toni (2006). Po Deželi radovljiški. Občina Radovljica. str. 43. ISBN 961-90375-4-5.
↑ https://mro.si/12362
↑ Avguštin, Cene (1983). Radovljica. str. 20.
↑ Sinobad, Jure (2012). Sprehod po stari Radovljici. str. 140-141.

[RKD5508-1] »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5508«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

[2] Makarovič, Gorazd (15. maj 2013). »Sramotilne kazni na Slovenskem«. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letnik 21=72, št. 1 (2011). str. 29.

[3] ttps://dar-radovljica.si/Kraji/Radovljica%20-%20Trg.pdf,^{[mrtva povezava]}

[4] Bogožalec, Toni (2006). Po Deželi radovljiški. Občina Radovljica. str. 43. ISBN 961-90375-4-5.

[5] ttps://mro.si/12362

[6] Avguštin, Cene (1983). Radovljica. str. 20.

[7] Sinobad, Jure (2012). Sprehod po stari Radovljici. str. 140-141.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]