Možgansko deblo
Možgansko deblo (latinsko truncus cerebri, truncus encephali) je del možganov. Sestavljajo ga podaljšana hrbtenjača, pons in mezencefalon. Iz njega izvira večina možganskih živcev.[1] Pomemben je za vzdrževanje zavesti, uravnavanje spalnega cikla, delovanja srca, dihanja in prehranjevanje.
Možgansko deblo | |
---|---|
Podrobnosti | |
Del | Možgani |
Deli | Podaljšana hrbtenjača, Pons, Mezencefalon |
Identifikatorji | |
Latinsko | truncus encephali |
MeSH | D001933 |
NeuroNames | 2052, 236 |
NeuroLex ID | birnlex_1565 |
TA | A14.1.03.009 |
FMA | 79876 |
Anatomska terminologija |
Možgansko deblo sestavljajo ventralni deli rombencefalona: podaljšana hrbtenjača, pons in isthmus rombencephali in mezencefalon (srednji možgani). Leži med zgornjim robom atlasa in deli sfenoidalne kosti.
Dela možganskega debla sta:
Možgansko deblo je posteriorni del možganov, ki se nadaljuje s hrbtenjačo.[3][4] Iz možganskega debla izhajajo možganski živci, ki so glavno motorično in senzorično oživčenje obraza in vratu. Skozi ta del možganov potekajo motorične in senzorične povezave glavnega dela možganov in telesa. Te povezave so kortikospinalni trakt (tractus corticospinalis) (motorični), medialni lemniskus (lemniscus medialis) (fin dotik, zaznavanje vibracij in propriocepcija) in spinotalamični trakt (tractus spinothalamicus) (bolečina, temperatura, srbenje, grobi dotik). Možgansko deblo je pomembno za uravnavanje delovanja srca in dihanja. Uravnava tudi osrednji živčni sistem in je ključen za vzdrževanje zavesti in uravanavanje spalnega cikla.
Funkcije
uredi- Funkcija kanala: ascendentne in descendentne poti potekajo v ali iz hrbtenjače, malih možganov, talamusa in možganske skorje.
- Funkcija možganskih živcev: senzorični in motorični možganski živci so del obkrajnega živčnega sistema in so enakovredni živcem hrbtenjače. Oskrbujejo obraz, glavo in visceralo.
- Integracijske funkcije: vključujejo kompleksne motorične vzorce kot so gibanje, dihanje, srčno-žilna dejavnost in budnost.
Znaki okvare možganskega debla
urediZnaki okvare debla so globoka sprememba zavesti in nenormalni refleksi. Najpogostejši znaki so nenormalni kornealni refleksi in zenične reakcije, navzkrižni (alternantni) sindromi (kontralateralna hemipareza in homolateralna okvara jeder možganskih živcev)[5] ter motnje požiranja in dihanja.[6]
Lokaliziranje nevroloških lezij možganskega debla temelji na razumevanju funkcij anatomskih struktur debla in njihovem testiranju.
Sklici in opombe
uredi- ↑ »Deblo«. Slovenski medicinski slovar. Pridobljeno 19. oktobra 2012.[mrtva povezava]
- ↑ Božena Pejković (2007). Anatomija človeškega telesa - Compendium topografske anatomije in navodila za vaje. Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Maribor. ISBN 978-961-91599-58.
- ↑ brainstemv Dorland's Medical Dictionary
- ↑ MeSH Brain+Stem
- ↑ Erih Tetičkovič, ur. (1997). Klinična nevrologija. Maribor: Založba Obzorja. str. 33.
- ↑ Tadej Strojnik, ur. (2010). Izbrana poglavja iz nevrokirurgije. Maribor: Medicinska fakulteta. str. 18-19.