Odpre glavni meni

Maglič (srbsko Маглич, Maglič) je srednjeveški grad iz 13. stoletja približno 20 km južno od Kraljeva, Srbija. Grad stoji na vrhu hriba v okljuki reke Ibar približno 100 m nad reko. Grad je varoval edino cesto, ki je povezovala dolino Velike Morave in Kosovo. Naziv Maglič bi se lahko prevedel kot Meglen (grad).[1]

Maglič
Маглич
Kraljevo
Zastava Srbije Srbija
HPIM6981.JPG
Trdnjava Maglič
Maglič Маглич is located in Srbija
Maglič Маглич
Maglič
Маглич
Koordinati43°36′47″N 20°33′02″E / 43.6131°N 20.5506°E / 43.6131; 20.5506Koordinati: 43°36′47″N 20°33′02″E / 43.6131°N 20.5506°E / 43.6131; 20.5506
Vrstagrad
Informacije o nahajališču
Pod nadzoromMesto Kraljevo
Odprto za
javnost
da
Stanjeruševine
Zgodovina nahajališča
Zgrajeno13. stoletje
ZgradilŠtefan Prvokronani
Štefan Uroš I.
nadškof Danilo II.
Gradbeni
materiali
kamen

Maglič je od leta 1979 na seznamu srbskih Kulturnih spomenikov izjemnega pomena.

ZgodovinaUredi

 
Notranjost trdnjave

Grad je v prvi polovici 13. stoletja zgradil srbski kralj Štefan Prvokronani ali njegov sin Štefan Uroš I. kot trdnjavo, ki bi varovala samostana Sopoćani in Studenica in preprečila kakšen nov vdor Mongolov v osrednjo Srbijo. V Srbskem cesarstvu (1346–1371) je bil Maglič sedež nadškofa Danila II., ki je v tem času napisal svoje slavne življenjepise svetnikov in vladarjev.

Po zasedbi trdnjave Smederevo 20. junija 1459 je Osmansko cesarstvo zasedlo tudi Maglič, ki je ostal v turški posesti do osvoboditve med veliko turško vojno (1683-1699). Po porazu prve srbske vstaje so Osmani ponovno zasedli trdnjavo, vendar so je kmalu zatem zapustili.

Med drugo srbsko vstajo (1815-1817) je vojvoda Radoslav Jelenčanin pri Magliču iz zasede napadel skupino turških vojakov in ustavil njihovo prodiranje in Novega Pazarja.

ArhitekturaUredi

Trdnjava ima sedem stolpov in temnico, prislonjeno na obzidje. Stolpi so značilni za srednjeveške trdnjave na Balkanu: imajo samo tri zidove, na notranji strani pa lesena stopnišča s podesti. Maglič ima samo ena glavna vrata na severni strani trdnjave in manjši skriven vhod v enem od jugovzhodnih stolpov. V notranjosti so ostanki palače, vojašnic in cerkve sv. Jurija. Trdnjava je imela tudi velik rezervoar za vodo in vodnjak. V južnem delu trdnjave so zaradi boljše obrambe drug ob drugem kar trije stolpi.

Sedanje stanjeUredi

Trdnjava je bila delno obnovljena po prvi svetovni vojni, glavna obnova pa se je začela leta 1980. Obnovljena so bila lesena tla v stolpih in ograja na obzidju. Nekateri deli so od takrat že strohneli in so zato nevarni.

Pod trdnjavo je vsako leto start "Veselega spusta" (srbsko Весели спуст), plovbe po Ibarju do Kraljeva. Dopustne so vse vrste plovil. Regate se običajno udeleži več kot 3.000 plovil, zato plovba traja cel dan. Spusta 30. junija 2019 se je udeležilo več kot 20.000 ljudi.[2]

 
Trdnjava Maglič

SklicaUredi

  1. Pravopisna komisija, ur. (1960). "Maglić". Pravopis srpskohrvatskoga književnog jezika (Fototipsko izdanje 1988 ed.). Novi Sad, Zagreb: Matica srpska, Matica hrvatska.
  2. Veseli spust 30. junij 2019. Pridobljeno 8. julija 2019.