Maarten Schmidt

nizozemsko-ameriški astronom

Maarten Schmidt [mártin šmít], nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska.[2]

Maarten Schmidt
Portret
Rojstvo28. december 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (92 let)
Groningen[d]
BivališčeZastava Nizozemske Nizozemska
Flag of the United States.svg ZDA
NarodnostNizozemska nizozemska
Združene države Amerike ameriška
Področjaastronomija
UstanoveCaltech
Alma materUniverza v Leidnu
Observatorij Leiden
Mentor doktorske
disertacije
Jan Hendrik Oort
Poznan poKennicutt-Schmidtov zakon
kvazarji
Pomembne nagradenagrada Helen B. Warner (1964)
Rumfordova nagrada (1968)
zlata medalja RAS (1980)
medalja Jamesa Craiga Watsona (1991)
medalja Bruceove (1992)
Kavlijeva nagrada (2008)

Schmidt je najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.

Življenje in deloUredi

Diplomiral je na Univerzi v Groningenu. Doktoriral je leta 1956 na Univerzi v Leidnu pod Oortovim mentorstvom.

Leta 1959 je odšel v ZDA in začel delati na Caltech. V začetku je raziskoval porazdelitev mase in dinamiko galaksij. S tega obdobja je pomembna formulacija, ki je postala znana kot Kennicutt-Schmidtov zakon o povezavi gostote medzvezdnega plina s stopnjo nastanka zvezd v plinu.[3][4] Kasneje je začel raziskovati spekter radijskih virov.

Leta 1963 je s pomočjo znanega 5080 mm (200 palčnega) Haleovega zrcalnega daljnogleda na Observatoriju Mt. Palomar odkril vidno telo, ki je odgovarjalo takšnim radijskim virom, znano kot 3C 273. Raziskal je tudi njegov vidni spekter. Čeprav je podobnost z obliko zvezde nakazovala, da je telo zelo blizu, je spekter 3D 273 pokazal na njegov rdeči premik 0,158, tako da leži zelo daleč stran od naše Galaksije in ima izredno velik izsev. Schmidt je poimenoval 3C 273 »kvazi-zvezdni« radijski vir, leta 1964 pa je Chiu ta telesa poimenoval skrajšano kvazarji. Od tedaj so jih odkrili več tisoč. Schmidt je tako odkril veliko razdaljo kvazarjev in, da so bili v mladem Vesolju pogosti. To odkritje je poleg odkritja mikrovalovnega prasevanja pomenilo konec teorije mirujočega stanja.

Med letoma 1978 in 1980 je bil predstojnik Observatorija Mt. Palomar. Med letoma 1984 in 1986 je bil predsednik Ameriškega astronomskega društva.

DelaUredi

PriznanjaUredi

Schmidt je član Norveške akademije znanosti[5] in Nacionalne akademije znanosti ZDA.

11. marca 1966 so njegovo podobo prikazali na naslovnici revije Time.[6]

Nagrade in častni nasloviUredi

PoimenovanjaUredi

Po njem se imenuje asteroid 10430 Martschmidt.

SkliciUredi

  1. SNAC — 2010.
  2. "The Rumford Prize". Bulletin of the American Academy of Arts and Sciences. Vol. 22 no. 3. Ameriška akademija umetnosti in znanosti. januar 1969. str. 8–9. Pridobljeno dne 2009-06-26.
  3. Schmidt (1959).
  4. Kennicutt (1998).
  5. "Gruppe 2: Fysikkfag (herunder astronomi, fysikk og geofysikk)" (norveščina). Norveška akademija znanosti. Pridobljeno dne 2010-10-07.
  6. "Maarten Schmidt : Mar. 11, 1966". Time (angleščina).

ViriUredi

Zunanje povezaveUredi