Lyndon B. Johnson
Lyndon Baines Johnson, ameriški politik, * 27. avgust 1908, Stonewall, Teksas, † 22. januar 1973, Johnson City, Teksas.
| Lyndon Baines Johnson | |
|---|---|
 | |
| 36. predsednik Združenih držav Amerike | |
| Na položaju 22. november 1963 – 20. januar 1969 | |
| Predsednik | John F. Kennedy |
| Podpredsednik | nihče (1963-1965), Hubert Humphrey (1965-1969) |
| Predhodnik | John F. Kennedy |
| Naslednik | Richard Nixon |
| 37. podpredsednik Združenih držav Amerike | |
| Na položaju 20. januar 1961 – 22. november 1963 | |
| Predhodnik | Richard Nixon |
| Naslednik | Hubert Humphrey |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Lyndon Baines Johnson 27. avgust 1908[1][2][…] Stonewall[d][4] |
| Smrt | 22. januar 1973[1][2][…] (64 let) Stonewall[d] |
| Politična stranka | Demokratska |
| Zakonci | Lady Bird Johnson |
| Poklic | politik, državnik |
Verska opredelitev | Kristusov učenec |
| Podpis |  |
Politična karieraUredi
Johnson je bil kongresnik ZDA (1937-1949), senator ZDA (1949-1961). Veljal je za vplivnega demokratskega senatorja. Pred predsedniškimi volitvami 1960, se je potegoval za demokratsko predsedniško nominacijo, a ga je premagal mladi senator iz Massachusettsa John F. Kennedy. Le-ta ga je v nadaljevanju kampanje izbral za svojega podpredsedniškega kandidata. Zmaga je bila kljub Kennedyevi priljubljenosti negotova, a je naposled za 0,17 % glasov premagal predhodnega predsednika Nixona. Johnson ni užival zaupanja nekaterih članov Kennedyeve administracije, znano je, da se je počutil odmaknjenega; izjavil je: »Moja prihodnost je za mano.«.[5]
Predsednik ZDAUredi
Dve uri in osem minut po atentatu na Johna F. Kennedya, 22. novembra 1963, je Johnson na predsedniškem letalu Air Force One v družbi ožje ekipe in sodnice Sarah T. Hughes prisegel kot 36. predsednik Združenih držav Amerike.[6] Eden glavnih ciljev njegovega mandata je bila potrditev človekovih pravic, ki bi črnsko prebivalstvo izenačile z belskimi. Večkrat se je v ta namen srečal z Martinom Luthrom Kingom. Ideja je bila v času hude razdeljenosti američanov na sever in jug družbeno izjemno tvegana. Kljub temu je Johnsonu uspelo odlok o človekovih pravicah parafirati, podpisom je potekal 2. julija 1964.[7]
Do leta 1965 ni imel podpredsednika.
Mandat 1964-1969Uredi
Predvsem zaradi uveljavitve človekovih pravic je Johnson doživel veliko podporo v državi, kar se je potrdilo na predsedniških volitvah 1964, ko je republikanskega kandidata Barrya Goldwaterja premagal z 61, 1 % glasov. Osvojil je 44 od 50. zveznih držav ZDA, tudi tradicionalno republikanski jug države. Drugi mandat je zaznamovala predvsem ideja "Great Society" in nadaljevanje vojne v Vietnamu, ki je vzela tudi ogromno ameriških življenj, kar je omajalo tudi Johnsonovo priljubljenost[8]. Po množičnih protestih se je odločil, da se za ponovni mandat ne bo potegoval. Ostaja zadnji predsednik, ki je sprejel takšno odločitev.[9]
Njegov podpredsednik v tem mandatu je bil Hubert Humphrey.
ZasebnoUredi
Poročen je bil z Lady Bird Johnson, s katero je imel dve hčerki; Lyndo Bird Johnson Robb in Luci Baines Johnson. Bil je strasten kadilec, znan je bil tudi po začinjenem besednjaku.[10]
SmrtUredi
12. januarja 1973 je na svojem posestvu dal še zadnji intervju. Z novinarjem Walterjem Cronkitejem je govoril o svoji politični zapuščini. Čez deset dni, dva dni po inavguraciji novega predsednika Richarda Nixona (22. januarja 1973) je ob 13:39 uri na svojem domu doživel srčni zastoj. Pomoč naj bi po telefonu poklical še sam. Prepeljali so ga v bolnišnico Brooke Army Medical Center, kjer so ga potrdili za mrtvega. Umrl je star 64 let.
Pogrebna slovesnost je potekala v katoliški cerkvi National City Christian Church v Washingtonu, udeležili pa so se je mnogi državniki sodobniki, tudi novi predsednik Richard Nixon. Zaradi bližine inavguracijske slovesnosti je bil protokol pogreba predsednika nekoliko spremenjen. Johnsona so pokopali na zasebnem pokopališču v bližini njegove rojstne hiše.
ObeležjaUredi
V spomin Lyndonu B. Johnsonu je postavljenih več kipov, leta 2016 pa so po njem posneli biografski film "LBJ", v režiji Roba Reinerja.[11] V filmu je naslovno vlogo zaigral Woody Harrelson. Po njem je poimenovana tudi teksaška knjižnica Lyndon Baines Johnson Library v Austinu ter spominski park v Washingtonu.
Glej tudiUredi
SkliciUredi
- ↑ 1,0 1,1 Record #118558153 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ http://mlb.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20080801&content_id=3234575&vkey=news_chc&fext=.jsp&c_id=chc
- ↑ "Napovednik: Lyndon B. Johnson". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-08-15.
- ↑ "Lyndon B. Johnson". The White House (angleščina). Pridobljeno dne 2019-08-15.
- ↑ Editors, History com, Lyndon Johnson Signs Civil Rights Act of 1964 (angleščina), pridobljeno dne 2019-08-15
- ↑ "Lyndon B. Johnson Biography - life, children, history, mother, old, information, born, college, house, time, year". www.notablebiographies.com. Pridobljeno dne 2019-08-15.
- ↑ "LBJ". Mladina.si. Pridobljeno dne 2019-08-15.
- ↑ "Lyndon B. Johnson Biography - life, children, history, mother, old, information, born, college, house, time, year". www.notablebiographies.com. Pridobljeno dne 2019-08-15.
- ↑ "Kolosej - Filmi - LBJ". www.kolosej.si. Pridobljeno dne 2019-08-15.
Zunanje povezaveUredi
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Lyndon B. Johnson |