Lustenau
Lustenau je naselje (trg) in občina v najzahodnejšem avstrijskem okrožju Dornbirn. Leži ob reki Ren, ki je predstavlja mejo s Švico. Lustenau je četrto največje naselje v zvezni deželi Predarlska (za Dornbirnom, Feldkirchom in Bregenzom). Leta 2020 je imel Lustenau 23.000 prebivalcev.
Lustenau | ||
---|---|---|
Trška občina | ||
![]() | ||
| ||
47°25′37.56″N 9°40′16.10″E / 47.4271000°N 9.6711389°E | ||
Država | ![]() | |
Dežela | Predarlska | |
Politični okraj | Dornbirn | |
Upravljanje | ||
• Župan | Mag. Dr. Kurt Fischer (ÖVP) | |
Površina | ||
• Skupno | 22,26 km2 | |
Nadm. višina | 4.041 m | |
Prebivalstvo (2024-01-01)[2] | ||
• Skupno | 24.223 | |
• Gostota | 1.100 preb./km2 | |
Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) | |
UTC+2 (CET/CEST) | ||
Poštna številka | 6890, 6893 | |
Omrežna skupina | 05577 | |
Avtomobilska oznaka | DO | |
Št. občine | 80303 | |
Naslov uprave | Rathausstrasse 1 6890 Lustenau | |
Spletna stran | www.lustenau.at |
Lustenau ima med drugim dolgo in prepoznavno športno zgodovino. Kar dva nogometna kluba (SC Austria Lustenau in FC Lustenau) igrata v prvi avstrijski ligi; slavni smučar Marc Girardelli je bil tukaj rojen; njihov klub hokeja na ledu (EHC Lustenau) je član avstrijske nacionalne lige. V preteklosti je bil Lustenau središče industrije vezenja, danes prevladuje nova tehnologija.
Zgodovina
urediDo leta 1830 je bil Lustenau neodvisen in šele potem je postal del avstrijskega ozemlja.