Loránd Eötvös

Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény [loránd êtveš] (madžarsko Vásárosnaményi Báró Eötvös Loránd), madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).

Loránd Eötvös
Portret
Loránd Eötvös
Rojstvo27. julij 1848({{padleft:1848|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…]
Budim
Smrt8. april 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…] (70 let)
Budimpešta
BivališčeFlag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Civil Ensign of Hungary.svg Madžarska demokratična republika
Socialist red flag.svg Madžarska sovjetska republika
NarodnostZastava Madžarske madžarska
Področjafizika
Poznan poEötvösev poskus
Eötvösevo pravilo

Eötvös je najbolj znan po svojem delu o gravitaciji in površinski napetosti.

Življenje in deloUredi

Rodil se je v letu madžarske revolucije očetu Józsefu Eötvösu, znanemu pesniku, pisatelju in liberalnemu politiku, ki je bil tedaj član kabineta, in je imel pomembno vlogo v intelektualnem in političnem življenju Madžarske 19. stoletja.

Loránd Eötvös je najprej študiral pravo, vendar je kmalu presedlal na študij fizike in odšel študirat v tujino v Heidelberg in Königsberg. Po doktoratu je postal univerzitetni profesor v Budimpešti, ter postal eden najpomembnejših tedanjih madžarskih znanstvenikov. Svetovno je postal znan po svojem inovativnem delu o kapilarnosti, nato po svojih eksperimentalnih metodah in obsežnih terenskih raziskavah gravitacije.

Še posebej je pomembno njegovo delo o enakosti težnostne in vztrajnostne mase (šibko načelo ekvivalentnosti) in raziskovanje gravitacijskega gradienta Zemljinega površja. Šibko načelo ekvivalentnosti je pomembno v teoriji relativnosti, njegov poskus pa je leta 1916 navajal Einstein v svojem članku Osnove splošne teorije relativnosti. Meritve gravitacijskega gradienta so pomembne v uporabni geofiziki, na primer pri določevanju lege nahajališč nafte.

Od leta 1886 do svoje smrti je raziskoval in poučeval na Univerzi v Budimpešti, ki se od leta 1950 imenuje po njem (Univerza Loránda Eötvösa).

Pokopan je na pokopališču Kerepesi v Budimpešti.

PriznanjaUredi

Leta 1883 je postal član Madžarske akademije znanosti, leta 1889 pa njen predsednik.

PoimenovanjaUredi

Po njem se imenuje enota za gravitacijski gradient eotvos v sistemu enot CGS, udarni krater Eötvös na oddaljeni strani Lune in asteroid glavnega pasu 12301 Eötvös.

Po njem se imenuje mineral lorandit TlAsS2.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

  1. 1,0 1,1 MacTutor History of Mathematics archive
  2. 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica