Lisasti ploščec

vrsta kačjega pastirja

Lisasti ploščec (znanstveno ime Libellula quadrimaculata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večjem delu severne poloble.[2] Ime je dobil po temnorjavi lisi na sprednjem robu vsakega krila, po katerih ga je možno enostavno prepoznati.[3]

Lisasti ploščec

samec
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Odonata (kačji pastirji)
Nižji red: Anisoptera (raznokrili kačji pastirji)
Družina: Libellulidae (ploščci)
Rod: Libellula
Vrsta: L. quadrimaculata
Znanstveno ime
Libellula quadrimaculata
Linnaeus, 1758

Opis uredi

Odrasli dosežejo 40 do 48 mm v dolžino, od tega zadek 27–32 mm, zadnji krili pa merita 32–40 cm. Imajo enakomerno temnorjavo obarvan in rahlo prosojen zunanji skelet po vsem telesu, razen zadka, ki je koničast in na konici črn. Ob vsaki strani je tanka rumena proga. Baza kril ima jantaren odtenek, na zadnjem paru pa je pri bazi tudi temnorjava lisa. Njihova najbolj prepoznavna značilnost je lisa na sprednjem robu vsakega krila približno na polovici razpona, enake barve kot pterostigma. Samce je na daleč težko ločiti od samic.[3]

Odrasli letajo od poznega aprila do zgodnjega septembra, najpogostejši so zgodaj poleti.[2][3]

Ekologija in razširjenost uredi

Lisasti ploščec lovi s stalnega počivališča

Lisasti ploščec se razmnožuje v celinskih stoječih vodah, preferira pa nezasenčena jezera in ribnike z razvitim podvodnim ter obrežnim rastjem. Sposoben je naseliti tudi umetne habitate, kot so jarki in umetni ribniki.[2]

Globalno je eden najbolj razširjenih kačjih pastirjev na svetu, ki živi po vsem severnem delu Evrazije in po večini Severne Amerike. Pojavlja se tudi v gorovju Atlas v Severni Afriki. Tudi v Evropi je eden najbolj razširjenih in najpogostejših kačjih pastirjev, le proti jugu se številčnost zmanjša, tam se pojavlja pretežno na višjih nadmorskih višinah.[2]

V Sloveniji je splošno razširjen v stoječih, močno zaraslih vodah, redek je le na obali. Najpogostejši je v vodnih telesih na rahlo kisli podlagi.[4]

Sklici uredi

  1. Dow, R.A.; Paulson, D.R. (2017). »Four-spotted Chaser«. The IUCN Red List of Threatened Species. Zv. 2017. IUCN. str. e.T165469A65834060. doi:10.2305/IUCN.UK.2017-3.RLTS.T165469A65834060.en.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. str. 270–272. ISBN 978-90-5011-4806.
  3. 3,0 3,1 3,2 Dijkstra, Klass-Douwe B. (2006). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Gillingham: British Wildlife Publishing. str. 243. COBISS 1715279. ISBN 0-9531399-4-8.
  4. Kotarac, Mladen (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. str. 110–111. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3.

Zunanje povezave uredi