Odpre glavni meni
Muza igra na liro

Lira, (gr., lyra), starogrško glasbilo na strune napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.[navedi vir] včasih je bila izdelana iz želvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun.

Lira je glasbeni instrument starih Grkov in drugih ljudstev ob Sredozemskem morju. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s prsti ali s kovinskim naprstnikom.

Lira je bila v zgodnjem srednjem veku upoštevan godalni instrument, iz katerega se je razvila kasnejša violina in pred njo še drugi godalni instrumenti; tenorska - lira da braccio - s 7 strunami, basovska - lira da gamba - s 9 do 12 strunami, kontrabasovaka - arhiviola da lira - z 12 do 14 strunami.[1] Po legendi je Hermes naredil liro Apolonu in jo dal v zameno za svete krave.

Lira je simbol lepote, harmonije, preprostost, sozvočje, duhovnost, fantazijo… Je tudi simbol lirskega pesništva in glasbe.

Galerija slikUredi

SkliciUredi

  1. Mala splošna enciklopedija DZS, Ljubljana, 1975

Zunanje povezaveUredi