Lehitski jeziki

Lehitski jeziki (poljsko języki lechickie) so veja zahodnoslovanskih jezikov, kamor spadata poljščina in kašubščina. Del veje so tudi izumrli jeziki slovinščina, polabščina ter srednjeveška in zahodna pomorjanščina.

Lehitski jeziki
Geografska porazdelitev	Poljska
Lingvistična klasifikacija	indoevropski baltsko-slovanski slovanski zahodnoslovanski Lehitski jeziki
Podrazdelitve	poljščina pomorjanščina kašubščina slovinščina polabščina
Glottolog	lech1241

Ta veja zahodnoslovanskih jezikov je dobila ime po legendarnem poljskem vladarju Lehu (polj. Lech).

Med najpomembnejšimi značilnostmi lehitskih jezikov je ohranitev nosnih samoglasnikov, prav tako pa so ohranili praslovanski glas *dz. V besedah praslovanskega porekla lehitski jeziki ohranjajo tudi glas g, ki se je v češčini in slovaščini spremenil v h (primer je poljska beseda góra, ki jo v češčini in slovaščini najdemo v obliki hora).