Wikipedija

Kultura ploščastih grobov

Kultura ploščastih grobov je arheološka kultura Mongolije iz pozne bronaste in starejše železne dobe.[1][2] Genetske raziskave kažejo, da je bila kultura ploščastih grobov ena od primarnih komponent kulture prednikov Šiungnujev. S to kulturo je vsaj delno povezana etnogeneza turških in sodobnih mongolskih ljudstev.[3][4] Trditev dodatno potrjujejo genetske raziskave posmrtnih ostankov v grobovih.[5][6]

Kultura ploščastih grobov
Geografski obsegMongolija
Obdobjebronasta doba, železna doba
Datumi1100–300 pr. n. št.
Prednikulanuzuška kultura, kultura jelenjih stel
NaslednikKonfederacija Šiungnu

Kultura ploščastih grobov je datirana v obdobje od leta 1100 do 300 pr. n. št. Njen izvor ni dokončno znan, številni dokazi pa kažejo na njen lokalni nastanek najkasneje v bronasti dobi.[7] Ljudje iz ulanuzuške kulture in kulture ploščastih grobov so bili tesno povezani s starodavnimi severovzhodnimi Azijci.[8] Genetski profili posameznikov iz obeh kultur so identični, kar je v skladu z arheološko hipotezo, da se je kultura ploščastih grobov razvila iz ulanuzuške kulture. [9]

Na zahodu je bila kultura ploščastih grobov nekaj stoletij sosednja in sočasna z različnimi kulturami Sakov, kot so tagarska, paziriška in aldi-belska kultura.[10] Kulturi ploščastih grobov je sledila šiungnujska kultura, ki je ustvarila ogromen imperij, ki se je raztezal po večjem delu evrazijskega sveta, in doživela hibridizacijo zahodnih in vzhodnih evrazijskih populacij in kultur.

Zemljevid Mongolije in njene okolice
Časovnica bronaste in zgodnje železne dobe v Mongoliji[10]

Ozemlje uredi

Spomenike s ploščami so postavljali v severni, srednji in vzhodni Mongoliji, Notranji Mongoliji, severozahodni Kitajski (regija Šindžjang, gorovje Čilian itd.), Mandžuriji, Malem Khinganu, Burjatiji, južni Irkutski regiji ter južnem in srednjem zabajkalskem ozemlju. Ime kulture izhaja iz glavne tipologije grobov: grobovi imajo pravokotne ograje iz navpično postavljenih plošč gnajsa ali granita in kamnite gomile znotraj ograje. Arheologi so odkrili cele naselbine, grobne in obredne strukture, skalne slike, jelenje stele in druge ostanke iz te kulture.

Najmlajši grobovi kulture ploščnih grobov so iz 6. stoletja pr. n. št., najstarejši spomeniki pred šiungnujsko kulturo pa sodijo v 2. stoletje pr. n. št. Vrzel med njimi je daljša od treh stoletij. Spomenikov, ki bi zapolnili to kronološko vrzel, skoraj ne poznamo.

Grobovi uredi

Ploščasti grobovi so posamezni ali skupinski za pet do osem oseb. Na pokopališčih je do 350 ograjenih grobnih mest, na pokopališču Aga Burjat pa celo več kot tisoč. Velika pokopališča imajo jasen načrt. Na njih so večinoma grobovi in nekaj obrednih ograd – kenotafov. Grobovi so orientirani v smeri vzhod-zahod. Pokojniki so položeni na hrbet, z glavo obrnjeno proti vzhodu.

Dimenzije ograj so od 1,5 m do 9,6 m. Plošče so visoke od 0,5 m do 3 m. Grobne jame pod nekaterimi gomilami so pokrite s ploščami, ki so pogosto precej velike. Grobovi so globoki od 0,6 m do 2,5–3 m. V globokih grobovih so stranske plošče zložene v več plasteh. Znotraj ograj so ponekod postavljene jelenje stele ali posamezne plošče s podobami jelenov, redkeje konj, ki jih spremljajo solarni znaki in orožje.

Grobni kompleks na gori Lami na območju Nerčinska je sestavljen iz približno 30 metrov dolgih grobov, razdeljenih na 4 dele. Neizropan grob je bil pokrit z več ploščami, težkimi do pol tone. Pod pokrivnimi ploščami je bil oltar z lobanjami konj, krav in ovac, pod njim pa pet pogrebnih komor.

Večina grobov je bila izropana. Oblačila in obutev pokojnikov so barvita, z različnimi okraski iz brona, kosti in kamna. Okraski imajo obliko ploščic, gumbov, ogrlic, obeskov, ogledal in školjk kavri. Orodje je redko. V grobovih se najdejo le igle in šivanke, noži in sekire. Še manj pogosto je orožje, kot so konice puščic, bodala in končniki lokov. V nekaterih grobovih so konjske oprave in ročaji za biče. V grobovih so našli tudi nekaj bronastih predmetov, predmeti iz železa in plemenitih kovin pa so zelo redki.

Najdene čaše so lončene z okroglim dnom, nekatere pa so trinožne. Okraski na posodah so odtisi, zaviti trakovi in vdolbine. Umetnost nagrobne kulture sodi v umetnost "živalskega sloga", ki prikazuje udomačene in divje živali, vsakdanje življenje in glavne poklice. Umetnost kulture ploščastih grobov ima veliko skupnih značilnosti s karasuško, tagarsko in drugimi kulturami južne Sibirije.

Grobovi ob Bajkalskem jezeru uredi

Na območju južno od Bajkalskega jezera je mogoče videti na tisoče grobov. V nekaterih primerih tvorijo pokopališče z jasnim načrtom in strogim redom. Pri jezeru Balzino, na primer, je okoli sto grobov razporejenih v kroge in pravokotnike. Grobovi so običajno na sončnih vzpetinah. Monumentalni grobovi kažejo na veličino ljudi, ki so tam nekoč živeli, in so postali sestavni del kulturne in zgodovinske pokrajine vzhodnobajkalskih step.

  •  
    Ploščast grob iz Horinske regije v Burjatiji, prestavljen v Etnografski muzej vzhodnobajkalskih ljudstev
  •  
    Nagrobni kamen, gora Daram, vzhodna Mongolija
  •  
    Perle iz ploščastega groba, Mongolija
  •  
    Lončenina iz ploščastega groba, Narst, Bulgan, severna Mongolija

Sklici uredi

  1. ↑ Н.Наваан, Дорнод Монголын хүрлийн үе (Mongolian), N. Navaan, Bronze Age of Eastern Mongolia
  2. ↑ Tumen D., "Anthropology of Archaeological Populations from Northeast Asia [1] Arhivirano 2013-07-29 na Wayback Machine.. Str. 25,27.
  3. ↑ Vidaković, Nenad (30. april 2012). »From the Ethnic History of Asia – the Dōnghú, Wūhuán and Xiānbēi Proto-Mongolian Tribes«. Migracijske i etničke teme (v hrvaščini). 28 (1): 75–95. ISSN 1333-2546.
  4. ↑ Savelyev, Alexander; Jeong, Choongwon (7. maj 2020). »Early nomads of the Eastern Steppe and their tentative connections in the West«. Evolutionary Human Sciences. 2: E20. doi:10.1017/ehs.2020.18. ISSN 2513-843X. PMC 7612788. PMID 35663512.
  5. ↑ Jeong, Choongwon; Wang, Ke; Wilkin, Shevan; Taylor, William Timothy Treal; Miller, Bryan K.; Bemmann, Jan H.; Stahl, Raphaela; Chiovelli, Chelsea; Knolle, Florian; Ulziibayar, Sodnom; Khatanbaatar, Dorjpurev; Erdenebaatar, Diimaajav; Erdenebat, Ulambayar; Ochir, Ayudai; Ankhsanaa, Ganbold; Vanchigdash, Chuluunkhuu; Ochir, Battuga; Munkhbayar, Chuluunbat; Tumen, Dashzeveg; Kovalev, Alexey; Kradin, Nikolay; Bazarov, Bilikto A.; Miyagashev, Denis A.; Konovalov, Prokopiy B.; Zhambaltarova, Elena; Miller, Alicia Ventresca; Haak, Wolfgang; Schiffels, Stephan; Krause, Johannes; Boivin, Nicole; Erdene, Myagmar; Hendy, Jessica; Warinner, Christina (12. november 2020). »A Dynamic 6,000-Year Genetic History of Eurasia's Eastern Steppe«. Cell. 183 (4): 890–904.e29. doi:10.1016/j.cell.2020.10.015. ISSN 1097-4172. PMC 7664836. PMID 33157037.
  6. ↑ Jeong, Choongwon; Wang, Ke; Wilkin, Shevan; Taylor, William Timothy Treal; Miller, Bryan K.; Bemmann, Jan H.; Stahl, Raphaela; Chiovelli, Chelsea; Knolle, Florian; Ulziibayar, Sodnom; Khatanbaatar, Dorjpurev; Erdenebaatar, Diimaajav; Erdenebat, Ulambayar; Ochir, Ayudai; Ankhsanaa, Ganbold (november 2020). »A Dynamic 6,000-Year Genetic History of Eurasia's Eastern Steppe«. Cell. 183 (4): 890–904.e29. doi:10.1016/j.cell.2020.10.015. ISSN 0092-8674. PMC 7664836. PMID 33157037.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. ↑ Rogers, Leland Liu; Kaestle, Frederika Ann (april 2022). Analysis of mitochondrial DNA haplogroup frequencies in the population of the slab burial mortuary culture of Mongolia (ca. 1100–300 BCE ) (v angleščini). str. 644–657.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ Lee, Juhyeon (14. april 2023). »Genetic population structure of the Xiongnu Empire at imperial and local scales«. Science Advances (v angleščini). 9 (15): eadf3904. doi:10.1126/sciadv.adf3904. ISSN 2375-2548.
  9. ↑ Jeong, Choongwon; Wang, Ke; Wilkin, Shevan; Treal Taylor, William Timothy. »A Dynamic 6,000-Year Genetic History of Eurasia's Eastern Steppe«. Cell.
  10. ↑ 10,0 10,1 Gantulga, Jamiyan-Ombo (21. november 2020). »Ties between steppe and peninsula: Comparative perspective of the Bronze and Early Iron Ages of Мongolia and Кorea«. Proceedings of the Mongolian Academy of Sciences (v angleščini): 65–88. doi:10.5564/pmas.v60i4.1507. ISSN 2312-2994. S2CID 234540665.

Viri uredi

  • Borovka G.I. "Archaeological surveys of the river Tola". V Northern Mongolia, Vol. 2, Leningrad, 1927.
  • Dikov N.N. "Bronze Age in E.Baikal", Ulan-Ude, 1958.
  • Grishin S. "Bronze and early Iron Age of the E.Baikal, Moskva, 1975.
  • Konstantinov A.V., Konstantinova N.N. "History of E. Baikal (from ancient times to 1917)", Chita-2002.
  • Kirillov O.I., Stavpetskaya M.N. "Religious and ritual structures of E.Baikal pastoralists in 1st millennia BC", //Young Archaeology and Ethnology oid Siberia, Chita, 1999, Vol. 1.
  • Kiselev S.V. "Mongolia in ancient times". "Bulletin of USSR Akademy", Series History and Philosophy, 1947, Vol. 4.
  • Okladnikov A.P., Kirillov I.I. "South-East E.Baikal in the Stone Age and Early Bronze Age", Novosibirsk, 1980.
  • Tsibiktarov A.D. "Slab Grave Culture graves of Mongolia and E.Baikal", Ulan-Ude, 1998.
  • D. Tumen. Anthropology of Archaeological Populations from Northeast Asia :user.dankook.ac.kr/~oriental/Journal/pdf_new/49/11.pdf.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kultura_ploščastih_grobov&oldid=6172566«