Kristologija
Kristologija (iz grškega Χριστός), dobesedno 'razumevanje Kristusa' je veja krščanske teologije, ki se nanaša na Jezusa. Različne veroizpovedi imajo različna mnenja o vprašanjih, kot so, ali je bil Jezus človek, Bog ali oboje.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Spas_vsederzhitel_sinay.jpg/220px-Spas_vsederzhitel_sinay.jpg)
Osnovni kristološki nauk je, da je oseba Jezusa Kristusa človeška in božanska. Človeška in božanska narava Jezusa Kristusa tvorita dvojnost, saj sobivata znotraj ene osebe. V Novi zavezi ni neposrednih razprav o dvojni naravi Kristusove osebe kot božanske in človeške in že od zgodnjih dni krščanstva so teologi razpravljali o različnih pristopih k razumevanju teh narav, včasih je povzročilo ekumenske koncile in razkole.
Doktrine, ki so dobile široko podporoː
urediMonofizitizem - po monofizitskem pojmovanju je v Jezusu Kristusu božja narava tako prevladala, da je povsem zasenčila njegovo človeško naravo. Monofiziti so bili najbolj prisotni na ozemlju današnje Armenije.
Miafizitizem - je kristološki nauk, ki trdi, da je Jezus, Učlovečena Beseda, popolnoma božanska in popolnoma človeška, v eni naravi. To je stališče, ki ga imajo orientalne pravoslavne cerkve in se razlikuje od kalcedonskega stališča , da je Jezus ena oseba v dveh naravah, božanski naravi in človeški naravi .
Diofizitizem - Kristus je po učlovečenju ohranil dve naravi, eno božansko in eno človeško. Je nauk vzhodnega pravoslavja in katoliške cerkve.
Adopcionizem - jzagovarja, da Jezus ni Bog od samega začetka, ampak je postal Bog šele ob krstu v reki Jordan, ko ga je Bog Oče posvojil in s tem naredil za Boga.
Arianizem - je gledal na božansko naravo Jezusa, Božjega Sina , kot na ločeno in nižjo od Boga Očeta , npr. z začetkom v času.
Monotelitizem - Kristus samo eno voljo.
Nestorijanstvo - dve naravi (človeška in božanska) Jezusa Kristusa skoraj povsem različni.
Doketizem zagovarja, da Jezus Kristus ni imel fizičnega telesa, ampak je le-to bilo le navidezno.
Prvi koncil v Nikeji (325) in Prvi koncil v Konstantinoplu (381)
urediLeta 325 je prvi koncil v Nikeji opredelil osebe božanstva in njihov medsebojni odnos, odločitve, ki so bile ratificirane na prvem koncilu v Konstantinoplu leta 381. Uporabljeni jezik je bil, da en Bog obstaja v treh osebah (Oče, Sin , in Sveti Duh); zlasti je bilo potrjeno, da je Sin homoousios (istega bitja) kot Oče. Nicejska veroizpoved je razglasila Jezusovo popolno božanskost in popolno človeškost. Po prvem koncilu v Nikeji leta 325 sta se Logos in druga oseba Trojice uporabljala izmenično.