Komsomolsk na Amuru
Komsomolsk na Amuru (rusko Комсомольск-на-Амуре) je mesto v Habarovskem okraju v Rusiji, ki leži na zahodnem bregu Amurja na ruskem Daljnem vzhodu. Leži ob Bajkalsko-amurski magistrali, 356 km severovzhodno od Habarovska. Leta 2021 je imel 238.505 prebivalcev.
Komsomolsk na Amuru Комсомольск-на-Амуре | |||
---|---|---|---|
Pogled na Komsomolsk na Amuru | |||
| |||
Koordinati: 50°34′N 137°00′E / 50.567°N 137.000°E | |||
Država | Rusija | ||
Federalni subjekt | Habarovski okraj[1] | ||
Ustanovitev | 1932 | ||
Status mesta od | 1933 | ||
Upravljanje | |||
• Župan | Aleksander Viktorovič Žornik | ||
Površina | |||
• Skupno | 32.510 km2 | ||
Nadm. višina | 47 m | ||
Prebivalstvo (popis 2010)[3] | |||
• Skupno | 263.906 | ||
• Rang | 70., leta 2010 | ||
• Gostota | 8,1 preb./km2 | ||
• Podrejen | mestu krajevnega pomena Komsomolsk na Amuru[1] | ||
• Glavno mesto | mesta krajevnega pomena Komsomolsk na Amuru[4] | ||
• Urbano okrožje | Urbano okrožje Komsomolsk na Amuru[5] | ||
• Glavno mesto | Urbanega okrožja Komsomolsk na Amuru[5] | ||
Časovni pas | UTC+10 | ||
Poštne številke[6] | 6810xx | ||
Omrežne skupine | +7 4217 | ||
OKTMO ID | 08709000001 | ||
Spletna stran | www |
V mestu deluje Ladjedelnica Amur s 15.000 zaposlenimi.[9]
Zgodovina
urediMesto bodočega Komsomolska na Amurju so v 13. stoletju zasedli Mongoli in je postalo del dinastije Juan. Pozneje jo je nadomestila dinastija Čing, dokler ni to območje prešlo pod Ruski imperij z Aigunsko pogodbo leta 1858. Vas Permskoje (Пе́рмское) je ustanovila skupina migrantskih kmetov iz območja današnjega Permskega okraja.
Vlada RSFSR je leta 1931 razglasila načrte za gradnjo ladjedelnice na Amurju na mestu današnjega Komsomolska. Gradnja se je začela leta 1932. Mesto so gradili večinoma člani Komsomola, zato je prejelo ime Komsomolsk. Pri gradnji so sodelovali tudi člani gulagov s tega območja.[10] Dodatek na Amuru je bil dodan, da se je naselje ločilo od ostalih z istim imenom. Leta 1933 Komsomolsk prejme status mesta.
Konec 40. let 20. stoletja je bila ladjedelnica skupaj z obrati za drugo težko industrijo končana. Mesto se je razvilo v regionalni center za industrije, kot je proizvodnja letal, metalurgija, strojegradnja, rafiniranje nafte in ladjedelništvo. Danes je Komsomolsk na Amuru glavni center za gradnjo Suhojevih vojaških letal in potniškega reaktivca Suhoj Superjet.[11] MiG-15bis [12] in Lisunov Li-2[13] sta bila oba proizvajana v Komsomolsku na Amuru.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 Resolution #143-pr
- ↑ »Результат запроса«. www.gks.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2013. Pridobljeno 1. novembra 2017.
- ↑ Ruska zvezna državna statistična služba (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010] (v ruščini). Ruska zvezna državna statistična služba.
- ↑ Predloga:OKATOReference
- ↑ 5,0 5,1 Law #192
- ↑ Почта России. Информационно-вычислительный центр ОАСУ РПО. (Russian Post). Поиск объектов почтовой связи (Postal Objects Search) (rusko)
- ↑ Predloga:OKATOReference
- ↑ Law #264
- ↑ Abdullaev, Nadi (18. maj 2009). »Russian Government snaps up shipyard«. The Moscow Times. Rossiyskaya Gazeta/Daily Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2009. Pridobljeno 4. januarja 2010.
- ↑ Aleksander Solzhenitsyn, The Gulag Archipelago: 1918-1956, 592-593
- ↑ »Team.Aero - Sukhoi Rolls Out Superjet 100 in Aeroflot Livery«. Team.Aero. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2017. Pridobljeno 1. novembra 2017.
- ↑ »What was the yearly number of MiG-15's produced?«. aviation.stackexchange.com. Pridobljeno 1. novembra 2017.
- ↑ »Beriev Be-6« (PDF). oldwings.nl. Pridobljeno 7. junija 2023.