Klasika Brugge–De Panne

Klasika Brugge–De Panne (prej Trije dnevi Brugge–De Panne) je pomladanska enodnevna klasična kolesarska dirka v Belgiji, ki jo v današnji enodnevni obliki organizirajo od leta 2018 naprej in je del svetovne serije UCI World Tour. Sama dirka pa poteka že od leta 1977, ko je bila vse do tedaj to tridnevna dirka. Tradicionalno na predzadnjo sredo pred belgijskim spomenikom Po Flandriji.[1][2]

Klasika Brugge-De Panne
Podatki o dirki
Datumkonec marca
RegijaZahodna Flandrija, Belgija
Disciplinacestna
TekmovanjeUCI World Tour
Tip3-dnevna dirka (do 2017)
1-dnevna klasika (od 2018)
OrganizatorKVC Panne Sportief
Direktor dirkeBernard Vandekerckhove
Spletna stranminervaclassic.be
Moški
Prva izvedba1977 (1977)
Št. izvedb48
Prvi zmagovalecBelgija Roger Rosiers
Največ zmagBelgija Eric Vanderaerden (5x)
Zadnji zmagovalecBelgija Jasper Philipsen
Ženske
Prva izvedba2018 (2018)
Št. izvedb7
Prva zmagovalkaBelgija Jolien D'Hoore
Največ zmagItalija Elisa Balsamo (2x)
Zadnja zmagovalkaItalija Elisa Balsamo

Zgodovina uredi

Trije dnevi De Panne uredi

Leta 1977 je bila ustanovljena tridneva dirka Trije dnevi De Panne v tednu pred spomenikom Po Flandrijo, običajno konec marca ali v začetku aprila. Prvi dan je bila ponavadi valovita etapa z startom v mestu De Panne in ciljem v Ardenih. Drugi dan je bila na sporedu dolga ravninska etapa ob flamski obali in z ciljem v mestu Koksijde. Tretji dan je bil sestavljen iz dveh etap, obe z startom in ciljem v mestu De Panne, zadnja etapa kot posamični kronometer. Tekmovalo se je od torka do četrtka in to je bila zadnja in zelo zaželjena pripravljalna dirka pred flandrijskim spomenikom v nedeljo. Eric Vanderaerden, močan sprinter in kronometrist, je dirko v 1980ih in 1990ih zmagal skupaj rekordnih petkrat.

Trije dnevi Bruges–De Panne uredi

Leta 2018 je dirka spremenila tako ime kot format. Kjub trem dnevom v naslovu, je dirka za moške po novem postala enodnevna in zamenjala termin z dirko Skozi Flandrijo. Dirka je tako na sporedu en teden prej, za spomenikom Milano–San Remo, torej v sredo pred E3 Saxo Bank Classic, zaradi katere so skrajšali traso. Ardene in kronometer so črtali in jo v celoti postavili le v Zahodna FlandrijaZahodno Flandrijo. Sloviti vzpon Kemmelberg in ostali tlakovani odseki imajo tako večjo težno na novi trasi.[3][4] Da bi obdržali večdnevni format, so žensko dirko leta 2018 inavgurirali en dan kasneje kot moško. Obe dirki imata start v Bruggu in dva cilja v in okoli mesta De Panne. Trenutno ime je dobilo leta 2021.

Moški uredi

Zmagovalci po letih uredi

Leto Zmagovalec Drugi Tretji
"Trije dnevi De Panne"
1977   Roger Rosiers   Yvon Bertin   Guido Van Sweevelt
1978   Guido Van Sweevelt   Jos Jacobs   Cees Priem
1979   Gustaaf Van Roosbroeck   Marc Renier   Guido Van Calster
1980   Sean Kelly   Gustaaf Van Roosbroeck   Etienne Van der Helst
1981   Jan Bogaert   André Dierickx   Jos Jacobs
1982   Gerrie Knetemann   Daniel Willems   Jean-Luc Vandenbroucke
1983   Cees Priem   Etienne De WildE   Michel Pollentier
1984   Bert Oosterbosch   Eric Vanderaerden   Ferdi Van Den Haute
1985   Jean-Luc Vandenbroucke   Sean Kelly   Adrie van der Poel
1986   Eric Vanderaerden   Sean Kelly   Jean-Luc Vandenbroucke
1987   Eric Vanderaerden   Sean Kelly   Jean-Luc Vandenbroucke
1988   Eric Vanderaerden   Allan Peiper   Frans Maassen
1989   Eric Vanderaerden   Jelle Nijdam   Allan Peiper
1990   Erwin Nijboer   Johan Museeuw   Gerrit Solleveld
1991   Jelle Nijdam   Frans Maassen   Maximilian Sciandri
1992   Frans Maassen   Vjačeslav Jekimov   Thierry Marie
1993   Eric Vanderaerden   Frans Maassen   Edwig Van Hooydonck
1994   Fabio Roscioli   Džamolidin Abdužaparov   Frans Maassen
1995   Michele Bartoli   Rolf Sørensen   Gianluca Bortolami
1996   Vjačeslav Jekimov   Wilfried Peeters   Olaf Ludwig
1997   Johan Museeuw   Carlo Bomans   Marco Milesi
1998   Michele Bartoli   Emmanuel Magnien   Vjačeslav Jekimov
1999   Peter Van Petegem   Frank Vandenbroucke   Denis Zanette
2000   Vjačeslav Jekimov   Romāns Vainšteins   Sergej Ivanov
2001   Nico Mattan   Erik Dekker   Vjačeslav Jekimov
2002   Peter Van Petegem   Stefano Zanini   George Hincapie
2003   Raivis Belohvoščiks   Gianluca Bortolami   Peter Van Petegem
2004   George Hincapie   Danilo Hondo   Gerben Löwik
2005   Stijn Devolder   Alessandro Ballan   Nico Mattan
2006   Leif Hoste   Bernhard Eisel   Luis León Sánchez
2007   Alessandro Ballan   Joost Posthuma   Bert Roesems
2008   Joost Posthuma   Manuel Quinziato   Enrico Gasparotto
2009   Frederik Willems   Joost Posthuma   Tom Leezer
2010   David Millar   Andrij Grivko   Luca Paolini
2011   Sébastien Rosseler   Lieuwe Westra   Michał Kwiatkowski
2012   Sylvain Chavanel   Lieuwe Westra   Maciej Bodnar
2013   Sylvain Chavanel   Alexander Kristoff   Niki Terpstra
2014   Guillaume Van Keirsbulck   Luke Durbridge   Gert Steegmans
2015   Alexander Kristoff   Stijn Devolder   Bradley Wiggins
2016   Lieuwe Westra   Alexander Kristoff   Aleksej Lucenko
2017   Philippe Gilbert   Matthias Brändle   Alexander Kristoff
"Trije dnevi Brugge–De Panne"
2018   Elia Viviani   Pascal Ackermann   Jasper Philipsen
2019   Dylan Groenewegen   Fernando Gaviria   Elia Viviani
2020   Yves Lampaert   Tim Declercq   Tim Merlier
"Klasika Brugge–De Panne"
2021   Sam Bennett   Jasper Philipsen   Pascal Ackermann
2022   Tim Merlier   Dylan Groenewegen   Nacer Bouhanni
2023   Jasper Philipsen   Olav Kooij   Yves Lampaert
2024   Jasper Philipsen   Tim Merlier   Danny van Poppel

Večkratni zmagovalci uredi

 
Eric Vanderaerden je dirko (takrat še tridnevno) zmagal rekordnih petkrat.
Zmage Kolesar Edicija
5   Eric Vanderaerden 1986, 1987, 1988, 1989, 1993
2   Michele Bartoli 1995, 1998
  Vjačeslav Jekimov 1996, 2000
  Jasper Philipsen 2023, 2024
  Peter Van Petegem 1999, 2002
  Sylvain Chavanel 2012, 2013

Zmagovalci po državah uredi

Zmage Država
24   Belgija
9   Nizozemska
5   Italija
2   Francija
  Irska
  Rusija
1   Združeno kraljestvo
  Latvija
  Norveška
  ZDA

Ženske uredi

Zmagovalke po letih uredi

Leto Zmagovalka Druga Tretja
"Trije dnevi Brugge–De Panne"
2018   Jolien D'Hoore   Chloe Hosking   Christine Majerus
2019   Kirsten Wild   Lorena Wiebes   Lotte Kopecky
2020   Lorena Wiebes   Lisa Brennauer   Lotte Kopecky
"Klasika Brugge–De Panne"
2021   Grace Brown   Emma Norsgaard Jørgensen   Jolien D'Hoore
2022   Elisa Balsamo   Lorena Wiebes   Marta Bastianelli
2023   Pfeiffer Georgi   Elisa Balsamo   Lorena Wiebes
2024   Elisa Balsamo   Charlotte Kool   Daria Pikulik

Večkratne zmagovalke uredi

Zmage Država Edicija
2   Elisa Balsamo 2022, 2024

Zmagovalke po državah uredi

Zmage Država
2   Nizozemska
  Italija
1   Avstralija
  Belgija
  Združeno kraljestvo
  Italija

Sklici uredi

  1. »Driedaagse De Panne wordt dit jaar een tweedaagse« [Three-day De Panne will be a two-day event this year]. Sporza (v nizozemščini). Vlaamse Radio- en Televisieomroeporganisatie. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2018. Pridobljeno 21. marca 2018.
  2. Coorevits, Hugo. »3 zaken om naar uit te kijken in nieuwe Driedaagse: kasseien, wind én hellingen« [3 things to look forward to in the new Three Days: cobblestones, wind and hills]. Sportwereld (v nizozemščini). Mediahuis. Pridobljeno 21. marca 2018.
  3. Plouvin, Antoine. »Les 3 Jours de Bruges – La Panne: Le parcours et les 12 premières équipes dévoilés«. Cyclingpro.net (v francoščini). Pridobljeno 21. marca 2018. The 3 Days of Bruges – De Panne: The course and the first 12 teams unveiled
  4. »Les Trois jours de Bruges-La Panne sur une journée ce mercredi«. Le Soir (v francoščini). Rossel & Cie. S.A. Pridobljeno 21. marca 2018. The three days of Bruges-De Panne in one day on Wednesday