Odpre glavni meni
Kelpovi gozdovi spadajo med najbolj produktivne in dinamične ekosisteme na svetu, kjer mnogo organizmov najde zavetje in hrano.
Razširjenost kelpovih gozdov po svetu

Kelpov gozd je podvodno območje, gosto poraslo z velikimi rjavimi algami. Pojavljajo se v plitvih obalnih pasovih oceanov v zmerno toplem in polarnem pasu, leta 2007 pa so bili odkriti tudi v tropskih predelih blizu Ekvadorja.

Kelpi so rjave alge, ki spadajo v red Laminariales. Prevladujejo predvsem rjave alge iz rodov Macrocystis, Laminaria, Lessonia in Ecklonia. So velike alge, ki v dolžino zrastejo tudi do več deset metrov: velikanski kelp Macrocystis pyrifera zraste tudi do 50 m v dolžino.[1] V spodnjih delih, ki so manj osvetljeni, prevladuje mešanica krajših rjavih in rdečih alg. V kelpovem gozdu lahko sobiva več vrst rjavih alg.

Kelpovi gozdovi so v ekosistemu izjemno pomembni primarni proizvajalci in s svojimi velikimi »krošnjami« dajejo življenjski prostor (habitat) in hrano raznolikim organizmom z različnimi vlogami, od rastlinojedov preko plenilcev do mrhovinarjev, zaradi česar je prehranjevalna veriga zelo zapletena. V kelpovih gozdovih tako bivajo oz. se hranijo mnoge vrste rib, različne skupine nevretenčarjev, kot so mnogoščetinci, deseteronožci, postranice, morski polži, kačjerepi, morske zvezde in morske vetrnice ter celo morski sesalci, kot so morski levi, morske vidre in kiti, in ptice, recimo galebi, čigre in kormorani.[2]

Podobno kot pri kopenskih gozdovih gosto navpično rastje ustvarja sistem nivojev, in sicer osvetljen plitev del krošenj, delno osvetljen srednji del in temno morsko dno. Na vsakem nivoju prebivajo določeni organizmi. V gozdovih iz velikanskega kelpa se npr. postranice vrste Caprella californica in polži Melibe leonina zadržujejo v krošnjah, ribe blizu kavloidov v srednjem delu, morske zvezde, kačjerepi in trdoživnjaki pa blizu dna oz. blizu rizoidov. Plenilski organizmi, kot so morski sesalci in nekatere ribe se običajno občasno zadržujejo ob robovih gozdov.[3]

Za človeka so kelpovi gozdovi že več tisoč let pomemben vir hrane in stabilnega okolja.[4] Zaradi tega so po nekaterih teorijah bili eden izmed ključnih dejavnikov pri naseljevanju ameriških staroselcev vzdolž zahodne obale.[5] Dandanes je poleg ribolova pomembno neposredno izkoriščanje rjavih alg, s katerimi hranijo npr. gojena morska ušesa, poleg tega pa iz alg pridobivajo nekatere sestavine za izdelavo zobnih past in antacidov.[6] Kelpovi gozdovi ponujajo številne možnosti za rekreacijo, kot sta potapljanje in kajakaštvo.

Prekomeren ribolov ogroža obstoj kelpovih gozdov, saj se zaradi pomanjkanja rib prekomerno namnožijo rastlinojedi, ki opustošijo alge. Tako nastanejo gola, neporasla območja, ki so za večino vrst neprimeren življenjski prostor. Pomembno grožnjo predstavljajo tudi podnebne spremembe, naseljevanje invazivnih vrst ter onesnaževanje, kamor med drugim štejemo nalaganje sedimenta in evtrofikacijo zaradi odplak ter onesnaževanje s pesticidi in težkimi kovinami.[7]

Med potovanjem z ladjo Beagle je Charles Darwin zapisal:

»Te čudovite podvodne gozdove lahko primerjam samo s kopenskimi gozdovi v tropskih območjih. Kljub temu pa ne verjamem, da bi uničenje kopenskega gozda povzročilo pogin toliko živali, kolikor bi ga povzročilo uničenje kelpovega gozda. Med listi teh alg bivajo številne vrste rib, ki nikjer drugje ne bi mogle najti hrane ali zatočišča; z njihovim poginom bi kmalu izginili mnogi kormorani, plenilske ribe, morske vidre, tjulnji in pliskavke; nazadnje bi ljudstvo Fuegijcev morda dokončno izumrlo.«
Vir:[8]


Kelpi s svojo bujno navpično rastjo ustvarjajo nivoje bivališč, katere naseljujejo različni organizmi: ribe se npr. zadržujejo v srednjem, delno osvetljenem delu blizu steblom podobnih kavloidih alg (levo), morske zvezde in vetrnice pa blizu malo osvetljenega dna (desno).

Sklici in opombeUredi

  1. van den Hoek C, Mann DG in Jahns HM. (1995) Algae: An Introduction to Phycology. Cambridge: Cambridge University Press, str. 201. ISBN 0-521-30419-9
  2. "Kelp forests provide habitat for a variety of invertebrates, fish, marine mammals, and birds". National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA). 11.1.2013. Pridobljeno dne 14.12.2014. 
  3. Foster MS in Schiel DR. (1985). "The ecology of giant kelp forests in California: a community profile" 85. US Fish and Wildlife Service Report: 1–152. 
  4. Simenstad CA, Estes JA in Kenyon KW. (1978). "Aleuts, sea otters, and alternate stable-state communities". Science 200: 403–11. 
  5. Pringle H. (20.5.2008). "Did Humans Colonize the World by Boat?". Discover Magazine. Pridobljeno dne 14.12.2014. 
  6. Gutierrez A s sod. (2006). "Farming of the giant kelp Macrocystis pyrifera in southern Chile for development of novel food products". Journal of Applied Phycology 18: 259–67. 
  7. Steneck RS s sod. (2002). "Kelp forest ecosystems: biodiversity, stability, resilience and future". Environmental Conservation 29: 436–59. 
  8. Darwin C. (1909). The Voyage of the Beagle. The Harvard Classics Volume 29. New York, ZDA: P.F. Collier & Son Company.

ViriUredi

Zunanje povezaveUredi