Kežmarok

naselje in občina na Slovaškem

Kežmarok (nemško Kesmark or Käsmark; madžarsko Késmárk, jidiš קעזמאַרק, poljsko Kieżmark) je mesto s približno 16.000 prebivalci v severovzhodnem delu Slovaške, okoli 15 km severovzhodno od Poprada, ob istoimenski reki Poprad. V zgodovini je bil za Levočo drugo najpomembnejše mesto v regiji, danes je sedež lesne in tekstilne industrije.

Kežmarok
Mesto
Nova evangeličanska cerkev, v ozadju Visoke Tatre (Lomnický in Kežmarský štít)
Nova evangeličanska cerkev, v ozadju Visoke Tatre (Lomnický in Kežmarský štít)
Grb Kežmarok
Grb
Kežmarok se nahaja v Slovaška
Kežmarok
Kežmarok
Položaj Kežmaroka na karti Slovaške
Koordinati: 49°08′01″N 20°25′35″E / 49.13361°N 20.42639°E / 49.13361; 20.42639
Država Slovaška
OkrajPrešovski okraj
OkrožjeKežmarok
Upravljanje
 • ŽupanJán Ferenčák (2017)
Površina
 • Skupno24,83 km2
Nadm. višina
627 m
Prebivalstvo
 • Skupno15.379 (31 december 2.021)
 • Gostota670 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
06001

Izvor imena

uredi

Po pridobitvi mestnih pravic leta 1269 je v mestu deloval trg s sirom (nemško Käsemarkt), po katerem so prevzeli nemško ime mesta. Domneva, da bi ime izhajalo iz nemške besede Kaisersmarkt je tako najverjetneje napačna. Iz nemškega imena sta izpeljani tudi slovaško in madžarsko ime.

Zgodovina

uredi

Poselitev pri Kežmarku sega v starejšo kameno dobo. V 13. stoletju je regija vsebovala skupnost Sasov, slovaško ribiško vas, madžarsko mejno postojanko in karpatsko nemško naselje. Njeno latinsko ime je bilo prvič omenjeno leta 1251 kot Villa (Saxonum apud Ecclesiam) Sancte Elisabeth. Leta 1269 je Kežmarok dobil mestno listino. Mesto je imelo tudi pravico organizirati sirarsko tržnico (od tod nemško ime Kesmark (Käsemarkt - sirna tržnica). Leta 1433 je mesto močno prizadel husitski pohod. Po letu 1440 je imel spiški grof sedež v Kežmaroku. V 15. stoletju (in potem še enkrat leta 1655) postane Kežmarok svobodno kraljevo mesto.

 
Grb družine Thököly

Mesto je bilo oporišče plemiške družine Thököly. V mestu se je leta 1657 rodil madžarski magnat in bojevnik Imre Thököly. Umrl je v izgnanstvu v Turčiji leta 1705, v 20. stoletju pa so njegovo truplo vrnili v Kežmarok in ga pokopali v plemiškem mavzoleju v mestni luteranski cerkvi.

Drugi spomeniki mesta so grad, številne renesančne trgovske hiše in muzej starih knjig. V ponos mestu je protestantska cerkev, zgrajena leta 1688 v celoti iz lesa. V cerkvi so tudi orgle iz leta 1719 z lesenimi piščali. Cerkev je od leta 2008 na Unescovem seznamu svetovne dediščine pod naslovom Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov.[1]

Kežmarok je imel nemško etnično večino do leta 1910, Nemci pa so ostali velika manjšina do konca druge svetovne vojne. Večino Nemcev so pred prihodom Rdeče armade evakuirali v Nemčijo ali Sudete. Evakuacija je bila večinoma na pobudo Adalberta Wanhoffa in je med sredino novembra 1944 in 21. januarjem 1945 pripravila škofijo nemške evangeličanske cerkve. Imela je tudi veliko in aktivno judovsko skupnost. Med drugo svetovno vojno je bilo pod okriljem slavne prve slovaške republike skoraj 3000 mestnih Judov deportiranih v nemška taborišča smrti. Mestno predvojno judovsko pokopališče je sedaj obnovljeno.

Znamenitosti

uredi

Pobratena mesta

uredi
 
Pogled iz zraka

Kežmarok je pobraten z:[2]

Galerija

uredi

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi
  1. Unesco [1]
  2. »Partnerské mestá«. kezmarok.sk (v slovaščini). Kežmarok. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2019. Pridobljeno 5. septembra 2019.