Karaman
Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija. Je glavno mesto okraja v provinci Karaman. Leta 2019 je imel 165.000 prebivalvcev[2] Okraj ima površino 3.686 km2.[4] Mesto stoji na nadmorski višini 1039 m. Glavna mestna zanimivost je Muzej Karamana.
Karaman | |
|---|---|
 Trdnjava Karaman | |
  Karaman | |
| Koordinati: 37°10′55″N 33°13′05″E / 37.18194°N 33.21806°EKoordinati: 37°10′55″N 33°13′05″E / 37.18194°N 33.21806°E | |
| Država |  Turčija |
| Provinca | Karaman |
| Upravljanje | |
| • Župan | Savaş Kalaycı (Stranka za pravičnost in razvoj (MHP)) |
| Površina | |
| • Okraj | 3.709,02 km2 |
| Prebivalstvo | |
| • Urbano | 165.000 prebivalvcev[2] |
| • Okraj | 194.018 |
| • Okraj gostota | 52 preb./km2 |
EtimologijaUredi
Mesto je dobilo ime po Karaman Begu, enem od vladarje Karamanidske dinastije. Njegovo prejšje ime Laranda izhaja iz luvijske besede Larawanda, ki pomeni peščen ali peščen prostor.[5]
ZgodovinaUredi
Starodavni Karaman se je imenoval Laranda[6] grško Λάρανδα). V 6. stoletju pr. n. št. je prišel pod oblast Ahemenidov, ki so vladali do leta 322 pr. n. št., ko jih je odstavil Perdik,[6] bivši general Aleksandra Velikega.[7] Karaman je kasneje postal sedež izavrijskih piratov. V nekem trenutku je prišel pod oblast Antipatra Derbskega[8] in nato pripadal Rimskemu in Bizantinskemu cesarstvu, dokler ga niso v zgodnjem 12. stoletju osvojili Seldžuki. Leta 1190 ga je na križarskem pohodu osvojil Friderik Barbarossa,[6] zatem pa ga je od leta 1211 do 1216 okupiralo Armensko kraljestvo Kilikija. Leta 1256 ga je zasedel Karamanoğlu Mehmet Beg in ga sebi v čast preimenoval v Karaman. Od leta 1275 je bil prestolnica Karamanidskega bejluka.
Leta 1468 so Karamanide porazili Osmani in leta 1483 preselili svojo prestolnico v Konyo. Od Karamana so ostale samo ruševine karamanidskega gradu in nekaj obzidja, dve mošeji in islamska verska šola (medresa). Izvrsten mihrab iz ene od mošej je zdaj razstavljen v paviljonu Çinili ob Arheološkem muzeju v Istanbulu.
Karamani so bili kapadoški Turkomani, ki so se na strani Komnenov borili proti Osmanom, se pokristjanili in emigrirali na zahod.
V Karamanu je bil sedež mestne katoliške naslovne škofije.[9] V mestu je v poznih letih svojega življenja živel in bil ob mošeji pokopan pesnik Pesnik Yunus Emre (okolo 1238–1320). Leta 1222 je v mesto prišel sufijski pridigar Bahaeddin Veled z družino, emir Karamanoğlu pa je zanje zgradil medreso. Veledov sin je bil slavni Mevlana Jelaluddin Rumi, ki se medtem, ko je njegova družina živela v Karamanu, poročil z Gevher Hatun. V Karamanu je leta 1224 umrla Rumijeva mati. Pokopana je bila skupaj z drugimi družinskimi člani v mošeji Aktekke, znani tudi kot Mader-i Mevlana Cami. Mošejo je zgradil Alaeddin Ali Beg kot nadomestilo za prvotno medreso iz leta 1370.[10]
Grški priimek Karamanlis in drugi priimki, ki se začenjajo s Karaman, izvirajo iz tega mesta.
Znani meščaniUredi
GalerijaUredi
Karamanska ulica
Nefesi Sultanova medresa
Vhod v mošejo Hac Beyler
Vhod v mošejo Hac Beyler
Vrata Ibrahim Begovega imareta
Ibrahim Begova mošeja
Mihrab Ibrahim Begove mošeje, zdaj v Çinili Köşku v Istanbulu
Grajska mošeja z okolico
Grajska mošeja
Noranjost Ak Tekke
Karamanski grad
Notranjost gradu
Keramična posoda v Karamanskem muzeju
Vraza ikonostasa v Karamanskem muzeju
Ogrlica v Karamanskem muzeju
S školjkami okrašeni predmeti v Karamanskem muzeju
PodnebjeUredi
Karaman ima hladno polsušno podnebje, v Köppnovi podnebni klasifikaciji označeno z Bsk, in kontinentalno podnebje po Trewarthovi podnebni klasifikaciji označeno z Dc. Mesto ima vroča in suha poletja in hladne snežne zime. Na splošno ima veliko sonca s skoraj 300 sončnimi dnevi letno.
| Podnebni podatki za Karaman (1991–2020, ekstremi 1951–2020) | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | Maj | Jun | Jul | Avg | Sep | Okt | Nov | Dec | Letno |
| Rekordno visoka temperatura °C (°F) | 21.2 (70.2) |
22.3 (72.1) |
28.7 (83.7) |
32.3 (90.1) |
34.4 (93.9) |
37.5 (99.5) |
40.4 (104.7) |
40.4 (104.7) |
39.1 (102.4) |
33.2 (91.8) |
25.8 (78.4) |
22.3 (72.1) |
40.4 (104.7) |
| Povprečna visoka temperatura °C (°F) | 5.6 (42.1) |
7.5 (45.5) |
12.9 (55.2) |
18.3 (64.9) |
23.7 (74.7) |
28.3 (82.9) |
31.7 (89.1) |
31.7 (89.1) |
27.7 (81.9) |
21.3 (70.3) |
13.5 (56.3) |
7.5 (45.5) |
19.1 (66.4) |
| Povprečna dnevna temperatura °C (°F) | 0.7 (33.3) |
2.1 (35.8) |
6.7 (44.1) |
11.7 (53.1) |
16.6 (61.9) |
20.8 (69.4) |
24.0 (75.2) |
23.7 (74.7) |
19.5 (67.1) |
13.8 (56.8) |
6.8 (44.2) |
2.5 (36.5) |
12.4 (54.3) |
| Povprečna nizka temperatura °C (°F) | −3.4 (25.9) |
−2.7 (27.1) |
0.9 (33.6) |
5.2 (41.4) |
9.5 (49.1) |
13.3 (55.9) |
16.0 (60.8) |
15.8 (60.4) |
11.3 (52.3) |
6.7 (44.1) |
1.0 (33.8) |
−1.7 (28.9) |
6.0 (42.8) |
| Rekordno nizka temperatura °C (°F) | −26.8 (−16.2) |
−28.0 (−18.4) |
−20.2 (−4.4) |
−8.3 (17.1) |
−3.1 (26.4) |
3.1 (37.6) |
6.4 (43.5) |
3.6 (38.5) |
−1.0 (30.2) |
−8.5 (16.7) |
−21.2 (−6.2) |
−26.1 (−15.0) |
−28.0 (−18.4) |
| Povprečna količina padavin mm (v inčih) | 41.8 (1.65) |
33.7 (1.33) |
33.6 (1.32) |
32.1 (1.26) |
34.0 (1.34) |
28.0 (1.10) |
6.7 (0.26) |
8.7 (0.34) |
9.2 (0.36) |
25.8 (1.02) |
32.9 (1.30) |
48.8 (1.92) |
335.3 (13.20) |
| Povp. št. dni s padavinami | 10.07 | 8.10 | 9.23 | 9.17 | 9.70 | 6.07 | 1.50 | 1.33 | 2.23 | 5.67 | 6.50 | 9.70 | 79.3 |
| Povp. št. sončnih dni | 105.4 | 130.0 | 189.1 | 234.0 | 297.6 | 342.0 | 387.5 | 356.5 | 294.0 | 229.4 | 162.0 | 99.2 | 2.826,7 |
| Povp. št. sončnih ur na dan | 3.4 | 4.6 | 6.1 | 7.8 | 9.6 | 11.4 | 12.5 | 11.5 | 9.8 | 7.4 | 5.4 | 3.2 | 7.7 |
| Vir: Turkish State Meteorological Service[12] | |||||||||||||
SkliciUredi
- ↑ "Area of regions (including lakes), km²". Regional Statistics Database. Turkish Statistical Institute. 2002. pridobljeno 5. marca 2013.
- ↑ 2,0 2,1 Nufusune.com, Pridobljeno 13.aprila 2020.
- ↑ "Population of province/district centers and towns/villages by districts - 2012". Address Based Population Registration System (ABPRS) Database. Turkish Statistical Institute. Pridobljeno 27. februarja 2013.
- ↑ Statoids. "Statistical information on districts of Turkey". Pridobljeno 12. aprila 2008.
- ↑ Bilge Umar. Türkiye'deki Tarihsel Adlar. İnkılap Kitabevi, 1993. ISBN 975-10-0539-6.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Karaman" . Encyclopædia Britannica. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 676.
- ↑ Diodorus Siculus 18.22.1-2.
- ↑ Strabo, Geography, §12.6.3.
- ↑ Herbermann, Charles, ur. (1913). "Laranda". Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.
- ↑ "Today's Zaman". Arhivirano iz izvirnika 29. junija 2012. todayszaman.com.
- ↑ 11,0 11,1 Suda Encyclopedia, §nu.261.
- ↑ "Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Mevism Normalleri (1991–2020)" (v turščina). Turkish State Meteorological Service. Pridobljeno 6. julija 2021.
Zunanje povezaveUredi
