Wikipedija

Kašta

Kašta je bil kralj iz nubijske Kušitske dinastije in naslednik Alare Nubijskega. Njegovo ime (nomen) k3š-t3m, prečrkovano kot Kašta, se izgovarja morda /kuʔʃi-taʔ/[1] in pomeni »iz dežele Kuš«. Ime se zato pogosto prevaja neposredno kot Kušit.[2]

Kašta
Kušitski kralj Napate
Bronasta situla z imenoma Kašte in hčerke Amenirdis I., Walters Art Museum
Bronasta situla z imenoma Kašte in hčerke Amenirdis I., Walters Art Museum
PredhodnikAlara Nubijski
NaslednikPije
Rojstvo8. stoletje pr. n. št.
Smrt745 pr. n. št.
Pokop
El Kurru
ZakonecPebačma
PotomciPije, Šabaka (sinova); Kensa, Peksater, Amenirdis I., Neferukakašta (hčerke)
Priimek
<
ramAmAa
>

M3ˁ-Rˁ - Maa-Ra - Ra je pravica
Ime
<
kAS
tA
>

k3š-t3 - Kašta

Družina uredi

Kašta je bil domnevno brat svojega predhodnika Alare.[3] Alara in Kašta sta bila domnevno poročena s svojima sestrama. Sodobne raziskave kažejo, da za to ni nobenega trdnega dokaza.[4]

Edina znana Kaštova žena je bila Pebačma, s katero je imel več otrok:

  • kralj Pije, ki je bil najstarejši Kaštov in verjetno Pebačmin sin
  • kralj Šabaka, omenjen kot brat Amenirdis I. in zato Kaštov in Pebačmin sin[3][4]
  • kraljica Kensa, Pjeva žena in Kaštova[3] in verjetno Pebačmina hči[4]
  • kraljica Peksater (ali Pekareslo), poročena s Pijem in pokopana v Abidosu; umrla je morda na Pijevem pohodu v Egipt;[4] Laming in Macadam domnevata, da je bila Pebačmina posvojenka[5]
  • Amonova božja žena Amenirdis I.; na njenem kipu je napis, da je Kaštova in Pebačmina hčerka
  • Neferukakašta, Kaštova[4] in morda Pebačmina hčerka[3]

Kaštovo vladanje v Gornjem Egiptu uredi

Kašta je vladal iz Napate, ki je približno 400 km južno od sedanje meje med Sudanom in Egiptom, vendar je imel zelo veliko oblasti tudi v Gornjem Egiptu, ker je uspel svojo hčerko Amenirdis I. namestiti za naslednico aktualne Amonove božje žene Šepenupet v Tebah. Namestitev je bila ključna za širitev njegove oblasti v Gornji Egipt in uzakonjenje kušitske oblasti v tebanski regiji.[6] Madžarski strokovnjak za Kušite László Török trdi, da je imel verjetno že Kašta kušitsko vojaško garnizijo v Tebah, da bi branila njegovo oblast v Gornjem Egiptu in preprečila morebitni napad iz Spodnjega Egipta.[7]

Kaštov miren prevzem oblasti v Spodnjem Egiptu Török pojasnjuje z dejstvom, da sta naslednika faraona Osorkona III. Takelot III. in Rudamon v drugi polovici 8. stoletja pr. n. št. in prvi polovici 7. stoletja pr. n. št. uživala v Tebah visok družben položaj. Njegovo trditev potrjujeta njuni razkošni grobnici v Tebah.[8] Kaštovo oblast v Gornjem Egiptu potrjuje stela, odkrita v templju boga Hnuma na Elefantini (Asuan).[9] Na steli je njegovo ime ali priimek Nimaatre. Sodobni egiptologi domnevajo, da sta on ali verjetneje njegov naslednik Pije, omenjena na napisu v Vadi Gasusu.[10]

Dolžina Kaštovega vladanja ni znana. Nekateri avtorji ga štejejo za ustanovitelja Petindvajsete egipčanske dinastije, ker je bil prvi kušitski vladar, ki je svoj vpliv razširil na Gornji Egipt.[11] Med njegovim vladanjem se je nubijsko prebivalstvo med tretjim in četrtim Nilovim kataraktom hitro poegipčanilo in sprejelo egipčanske običaje, vero in kulturo.[12] Nasledil ga je sin Pije.

Pokop uredi

Piramide v El Kurruju so grobnice Kašte in več njegovih naslednikov. Na najvišjem delu pokopališča so štiri grobne gomile (Tum. 1, 2, 4 in 5), vzhodno od njih pa niz najmanj osmih piramid. Ena od njih je delno vrinjena v Tum. 19. Najbolj južna piramida v nizu pripada najverjetneje Kaštovi ženi Pebačmi. Pred tem nizom je še en niz, v katerem so Pijeva, Šabakova in Tanutamanijeva piramida.

Na južnem delu pokopališča so piramide kraljic Naparaje (K.3), Kense (K.4), Kalhate (K.5) in Arti (K.6).[13]

Sklici uredi

  1. ↑ James P. Allen (1. julij 2013): The Ancient Egyptian Language: An Historical Study, Cambridge University Press, ISBN 9781107032460. Pridobljeno 15. aprila 2015.
  2. ↑ Nicholas Grimal: A History of Ancient Egypt, Oxford: Blackwell Books, 1992. str. 334.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson, cop. str. 234-240. COBISS 54377729. ISBN 0-500-05128-3.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Robert G. Morkot: The Black Pharaohs: Egypt's Nubian Rulers, The Rubicon Press, 2000, ISBN 0-948695-24-2.
  5. ↑ Dows Dunham, M.F. Laming Macadam: Names and Relationships of the Royal Family of Napata, The Journal of Egyptian Archaeology, 35 (december 1949), str. 139-149.
  6. ↑ László Török: The Kingdom of Kush: Handbook of the Napatan-Meroitic Civilization, Handbuch der Orientalistik 31, Brill 1997, str. 148-149
  7. ↑ Török, str. 150.
  8. ↑ Török, str.149.
  9. ↑ Grimal, str. 335
  10. ↑ John Boardman: The Cambridge Ancient History Volume 3, Part 1: The Prehistory of the Balkans, the Middle East and the Aegean World, Tenth to Eighth Centuries BC, Cambridge University Press, 2. izdaja, 1982, ISBN 978-0-521-22496-3, str. 570.
  11. ↑ The New Encyclopædia Britannica: Micropædia, Vol. 8, 15. izdaja, 2003, str. 817.
  12. ↑ Britannica, str. 817.
  13. ↑ D. M. Dixon: The Origin of the Kingdom of Kush (Napata-Meroë), The Journal of Egyptian Archaeology 50 (december 1964): str. 121-132.
Kašta
Kušitska dinastija
Rojen: ni znano Umrl: 745 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Alara Nubijski 		Kralj Kraljestva Kuš
8. stoletje pr. n. št. 		Naslednik: 
Pije
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kašta&oldid=6197190«