Junije Resti

Junije Marijan Josip Antun Alojz Restić ali de Resti, znan tudi kot Giunio Antonio Resti in Džono Rastić, hrvaški pesnik in satirik, * 11. januar 1755, Dubrovnik, † 30. marec 1814, Dubrovnik.

Junije Resti
Rojstvo11. januar 1755({{padleft:1755|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Dubrovniška republika
Smrt30. marec 1814({{padleft:1814|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (59 let)
Poklicpolitik, pesnik

ŽivljenjeUredi

Rodil se je leta 1755 plemiški družini iz Dubrovnika, očetu Antunu in materi Magdaleni Terezi. Študiral je v lokalnem kolegiju jezuitov. Zanimal se je za poezijo in humanistiko. Ko je postal član širšega sveta, zakonodajne skupščine Dubrovniške Republike, je nadaljeval s študijem srednjeveškega in rimskega prava, zgodovine, filozofije in klasične poezije.

Leta 1776 se je poročil z Marijo Zamanjić.

Bil je član senata Republike. Leta 1797 je bil izvoljen za rektorja, vendar je to mesto po enem mesecu opustil, zaradi spletk in konfliktov v političnem življenju. Svoje nadaljnje življenje je nato posvetil književnemu ustvarjanju.

Leta 1806 je bil priča obisku Napoleonovega odposlanca, maršala Lauristona, kateri je prišel z namenom formalne obnove stare Republike.

Umrl je leta 1814.

DeloUredi

Pisal je pesmi v latinščini, pisma in govore v italijanščini, elegije, ode in epigrame. Največji uspeh pa si je priboril s satirami. Navdihovala ga je Antična književnost.

Njegova dela je leta 1816 zbral in objavil Francesco Maria Appendini v zbirki Carmina (sklop štirih knjig: satire, več elegij, pisma, pesmi).