Južni Vietnam
Republika Vietnam Việt Nam Cộng hòa (vietnamsko)
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1955–1975 | |||||||||
 Zastava
| |||||||||
| Geslo: Tổ Quốc – Danh Dự – Trách Nhiệm "Fatherland – Honor – Duty" | |||||||||
| Himna: Tiếng Gọi Công Dân "Call to the Citizens" | |||||||||
.svg) Upravno ozemlje Republike Vietnam v jugovzhodni Aziji v skladu z Ženevskim sporazumom iz leta 1954, prikazano v temno zeleni barvi; ozemlje, ki je zahtevano, vendar ne pod nadzorom, je prikazano v svetlo zeleni barvi | |||||||||
| Glavno mesto | Sajgon 10°46′32″N 106°42′07″E / 10.77556°N 106.70194°E 10°46′37″N 106°41′43″E / 10.77694°N 106.69528°EKoordinati: 10°46′37″N 106°41′43″E / 10.77694°N 106.69528°E | ||||||||
| Največje mesto | glavno mesto | ||||||||
| Uradni jeziki | Vietnamščina | ||||||||
| Other languages | francoščina, angleščina | ||||||||
| Religija |
| ||||||||
| Demonim(i) | Vietnamci | ||||||||
| Vlada |
| ||||||||
| Zgodovinska doba | Hladna vojna | ||||||||
• Referendum | 26. oktober 1955 | ||||||||
• začetek vietnamske vojne | 1. november 1955 | ||||||||
• državni udar 1963 | 2. november 1963 | ||||||||
• ustanovitev druge republike | 1. april 1967]] | ||||||||
• pariški mirovni sporazum | 27. januar 1973 | ||||||||
• padec Sajgona | 30. april 1975 | ||||||||
| Površina | |||||||||
• skupaj | 173.809 km2 | ||||||||
| Prebivalstvo | |||||||||
• 1955 | ok. 12 milijonov | ||||||||
• 1968 | 16.258.334 | ||||||||
• 1974 | 19.582.000 | ||||||||
• gostota | 93,55 [a]/km2 | ||||||||
| Valuta | južnovietnamski đồng | ||||||||
| Časovni pas | UTC +8 (Saigon Standard Time (SST)) | ||||||||
| Stran vožnje | right | ||||||||
| |||||||||
| Danes del | Vietnam | ||||||||
.svg)
Južni Vietnam, uradno Republika Vietnam (vietnamsko Việt Nam Cộng hòa), je bila država v Jugovzhodni Aziji, ki je obstajala od leta 1955 do 1975, v obdobju, ko je bil južni del Vietnama član zahodnega bloka med obdobjem hladne vojne po delitvi Vietnama leta 1954. Prvič je bil mednarodno priznan leta 1949 kot država Vietnam v okviru Francoske unije s prestolnico v Sajgonu (preimenovanem v Hošiminh leta 1976), preden je leta 1955 postal republika. Južni Vietnam je na severu mejil na Severni Vietnam, Laos na severozahodu, Kambodžo na jugozahodu in Tajsko čez Tajski zaliv na jugozahodu. Njeno suverenost so priznale ZDA in 87 drugih držav, čeprav ji zaradi veta Sovjetske zveze leta 1957 ni uspelo pridobiti vstopa v Združene narode.[1][2] Leta 1975 jo je nasledila Republika Južni Vietnam.
Ob koncu druge svetovne vojne so protijaponske gverilske sile Việt Minh (koalicija za nacionalno neodvisnost), ki jih je vodil komunistični borec Ho Ši Minh, septembra 1945 v Hanoju razglasile ustanovitev Demokratične republike Vietnam. Leta 1949 so protikomunistični politiki v Sajgonu oblikovali konkurenčno vlado, ki jo je vodil nekdanji cesar Bảo Đại. Referendum leta 1955 o prihodnji obliki vlade države je bil zelo sporen in se je končal z odstavitvijo Bảo Đạija s strani premierja Ngô Đình Diệma, ki se je 26. oktobra 1955 razglasil za predsednika nove republike. Po ženevski konferenci leta 1954 je opustila svoje zahteve po severnem delu države in vzpostavila svojo suverenost nad južno polovico Vietnama, ki jo sestavljata Cochinchina (Nam Kỳ) – nekdanja francoska kolonija in deli Annama (Trung Kỳ) – nekdanji francoski protektorat. Diệm je bil ubit v vojaškem udaru, ki ga je vodil general Dương Văn Minh s pomočjo Cie leta 1963, sledila pa je vrsta kratkotrajnih vojaških vlad. General Nguyễn Văn Thiệu je nato vodil državo po civilnih predsedniških volitvah, ki so jih spodbujale ZDA od leta 1967 do 1975.
Vietnamska vojna se je začela leta 1955 z uporom novoorganizirane Nacionalne osvobodilne fronte za Južni Vietnam (Việt Cộng), oborožene in podprte s strani Severnega Vietnama, s podporo predvsem Kitajske in Sovjetske zveze. Večja eskalacija upora se je zgodila leta 1965 z ameriškim posredovanjem in uvedbo rednih sil marincev, ki so jim sledile enote vojske, ki so dopolnile kader vojaških svetovalcev, ki so vodili južne oborožene sile. Letala, bojne ladje in letalonosilke ameriške mornarice so na morju leta 1966 in 1967 izvajali redno bombardiranje nad Severnim Vietnamom, ki so se jim pridružile eskadrilje letalskih sil. Boji so dosegli vrhunec do te točke med ofenzivo Tet februarja 1968, ko je bilo udeleženih več kot milijon Južnovietnamskih vojakov in 500.000 ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Kar se je začelo kot gverilska vojna, se je sčasoma spremenilo v bolj običajen boj, ko se je razmerje moči izenačilo. Še večja oklepna invazija s severa se je začela med velikonočno ofenzivo po umiku ameriških kopenskih sil in je skoraj prevzela nekatera večja severna mesta, dokler je niso premagali.
Kljub sporazumu o premirju v okviru Pariškega mirovnega sporazuma, sklenjenega januarja 1973 po petih letih pogajanj, so se boji nadaljevali skoraj takoj zatem. Redna severnovietnamska vojska in pomožne enote Việt-Cộng so leta 1975 sprožile veliko drugo konvencionalno invazijo kombiniranega orožja. Komunistične sile so 30. aprila 1975 prevzele Sajgon, kar je pomenilo konec Republike Vietnam. 2. julija 1976 sta se začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam in Demokratična republika Vietnam (Severni Vietnam) pod nadzorom Severnega Vietnama združili v Socialistično republiko Vietnam.
SkliciUredi
- ↑ Prugh, George S. (1991) [first printed 1975]. Law at War: Vietnam 1964–1973 (PDF). Washington, D.C.: Department of the Army. str. 61–63. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 1. novembra 2021. Pridobljeno 25. julija 2021.
- ↑ Doyle, Robert C. (2010). The Enemy in Our Hands: America's Treatment of Enemy Prisoners of War from the Revolution to the War on Terror. University Press of Kentucky. str. 269. ISBN 978-0-8131-2589-3. Arhivirano iz spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 27. oktobra 2015.
Zunanje povezaveUredi
- (angleško) The Constitution of the Republic of Vietnam 1956 (archived from the original on 2009-03-25).
- The Constitution of the Republic of Vietnam 1967
- (vietnamsko) HIẾN PHÁP VIỆT NAM CỘNG HOÀ 1967
- Timeline of NVA invasion of South Vietnam
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}} ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).