Odpre glavni meni

Južna mazgunska piramida

Južna mazgunska piramida je staroegipčanska kraljeva grobnica, zgrajena v Dvanajsti ali Trinajsti egipčanski dinastiji (19.-18. stoletje pr. n. št.) v Mazguni, 5. km južno od Dahšurja, Egipt. Piramida ni bila dokončana. Zaradi pomanjkanja napisov še vedno ni znano, kateremu faraonu je pripadala. Piramido je leta 1910 odkril Ernest Mackay. Izkopal jo je angleški arheolog Flinders Petrie leta 1911.[1]

Južna mazgunska piramida
Mazghouna-sud-photo.jpg
Ruševine Južne mazgunske piramide (1911)
Južna mazgunska piramida is located in Egipt
Južna mazgunska piramida
Lega Južne mazgunske piramide v Egiptu
Koordinati29°45′42″N 31°13′15″E / 29.76167°N 31.22083°E / 29.76167; 31.22083
LokacijaMazguna,
Egipt Egipt
Tipprava piramida
Materialjedro iz blatnih zidakov, obloženo z apnenčastimi bloki (?)
Dolžina52,5 m
Širina52,5 m
Višinani znano
Zaključek gradnje19.-18. stoletje pr. n. št.
Posvečeno faraon Amenemhet IV. (?)

PrepoznavanjeUredi

Piramida ima nekaj podobnosti s Havarsko piramido Amenemheta III., zato so jo običajno pripisovali njegovemu sinu Amenemhetu IV. (konec 19. stoletja pr. n. št.). Bližnjo Severno mazgunsko piramido so pripisovali njegovi sestri Sobekneferu, zadnji vladarici Dvanajste dinastije. Nekateri raziskovalci, med njimi William C. Hayes,[2] so bili zaradi podobnosti s Hendžerjevo piramido prepričani, da je bila zgrajena v Trinajsti dinastiji. Če je to res, bi lahko pripadala enemu od številnih faraonov, ki so vladali na začetku Trinajste dinastije in med vladanjem Mernefere Aja ali kmalu za njim izgubili oblast v severnih delih Egipta.[3]

OpisUredi

Tloris piramide je bil kvadrat s stranico 52,5 m. Jedro iz blatnih zidakov je bilo visoko največ dva sloja. Blokov kamnite obloga niso odkrili, zato se njene načrtovane višine in naklona ne da ugotoviti.

Vhod v piramido je na sredini južne stranice. Od tam vodijo stopnice do vodoravnega hodnika in niše, iz katere so potisnili kamnite bloke za zapiranje pogrebne komore. Od tam vodijo še ene stopnice do drugega bloka, ki je še vedno v svoji niši.

Hodnik v obliki črke U pripelje do pogrebne sobe z zatrepom. V njej je bil prazen, vendar rabljen sarkofag iz kvarcita in nekaj grobnih pridatkov: tri svetilke iz apnenca, posoda v obliki race iz alabastra, posodica za kozmetiko iz alabastra in kos poliranega lojevca.

Kompleks je imel valovito obzidje, v katerem so sredi vzhodnega zidu ostanki vzidane kapele. Kapela je imela veliko osrednjo dvorano in na beh straneh skladiščne prostore. Osrednje dvorana je imela na jugozahodnem vogalu dvorano za žrtvovanje z obokano streho.

SkliciUredi

  1. Flinders Petrie, G. A. Wainwright, E. Mackay: The Labyrinth, Gerzeh and Mazghuneh. London, 1912.
  2. W.C. Hayes. The Scepter of Egypt. A Background for the Study of American Antiquites in the Metropolitan Museum of Art. From the Earliest times to the End of the Middle Kingdom, New York, 1953.
  3. McCormack, Dawn. The Significance of Royal Funerary Architecture in the Study of 13th Dynasty Kingship. V M. Marée (ur.). The Second Intermediate Period (13th-17th Dynasties), Current Research, Future Prospects, Belgium: Peeters Leuven, 2010, str. 69-84.

ViriUredi

  • Mark Lehner. Das Geheimnis der Pyramiden in Ägypten. Orbis Verlag, München 1999, str. 184–185, ISBN 3-572-01039-X.
  • Rainer Stadelmann. Die ägyptischen Pyramiden. Vom Ziegelbau zum Weltwunder. Verlag Philipp von Zabern, 3. Aufl., Mainz 1997, pp. 250–251, ISBN 3-8053-1142-7
  • Miroslav Verner. Die Pyramiden. Rowohlt Verlag, Reinbek 1998, str. 472–474, ISBN 3-499-60890-1.