Josip Hohnjec
Josip Hohnjec, slovenski teolog, filozof, politik in pedagog, * 1. januar 1873, Bistrica ob Sotli, † 14. februar 1964, Šmartno pri Velenju.
Josip Hohnjec | |
---|---|
Rojstvo | 1. januar 1873 Bistrica ob Sotli |
Smrt | 14. februar 1964 (91 let) Šmartno ob Paki |
Državljanstvo | SFRJ Kraljevina Jugoslavija Avstro-Ogrska |
Poklic | politik, filozof, teolog, duhovnik |
V letih 1885-1897 je študiral bogoslovje v Mariboru. Avgusta 1897 je bil nameščen za kaplana v Podsredi, a je že po nekaj tednih odšel na Dunaj v Avguštinej, kjer je leta 1901 promoviral za doktorja teologije. Leta 1905 je bil imenovan za profesorja dogmatike na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru. Na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru je dogmatično teologijo predaval v letih 1905−1919 in 1927-1941. Bil je tudi rektor mariborske visoke bogoslovne šole in predsednik Prosvetne zveze v Mariboru.[1] Pred vojno se je posvečal predvsem delu v nepolitičnih organizacijah, verskim, prosvetnim, narodno-obrambnim in gospodarskim dejavnostim v SKSZ za Štajersko, katere podpredsednik je bil (predsednik od leta 1919). Leta 1917 se je zelo trudil za populariziranje Majniške deklaracije in tako prišel v politiko. Ob prevratu je bil podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru ter je leta 1919 kot član delegacije SLS odšel v Začasno narodno predstavništvo v Beograd. Leta 1920 je bil izvoljen za narodnega poslanca v Ustavodajno skupščino Kraljevine SHS,[1] kjer je izdatno sodeloval v ustavnem odseku. Leta 1925 je bil izvoljen v izvršilni odbor SLS za mariborsko volilno okrožje.[1] Narodni poslanec je ostal do leta 1929, kjer je bil znan zaradi svojih načelnih, dobro pripravljenih in strokovno podkrepljenih govorov. Bil je tudi podpredsednik narodne skupščine.