Josip Apih
slovenski zgodovinar
Josip Apih, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1853, Zapuže pri Radovljici, † 19. januar 1911, Celovec
| Josip Apih | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 16. marec 1853 Zapuže |
| Smrt | 19. januar 1911 (57 let) Celovec |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Avstro-Ogrska Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | zgodovinar, učitelj |
Življenje in delo
urediRodil se je očetu Antonu in materi Mariji (roj. Mencinger). Zgodovino in geografijo je s pomočjo Knafljeve štipendije študiral na dunajski Filozofski fakulteti. Po odsluženem enoletnem vojaškem roku je opravil še izpite iz nemščine in slovenščine za poučevanje v nižjih razredih gimnazije. Služboval je v Novem Jičínu na Moravskem (1877-1892) in na učiteljišču v Celovcu (1892-1907). Napisal je več zgodovinskih razprav in knjig v katerih je obravnaval pretežno 18. in 19. stol. Njegovo najpomembnejše delo pa je Slovenci in leto 1848 (izšlo, 1888). Zgodovinske članke je objavljal v raznih listih, med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu.[1]
Viri
uredi- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
uredi- Holz Eva. »Apih Josip«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:
