Jožef Radoha
Jožef Radoha, slovenski katoliški duhovnik, salezijanski redovnik, prvi salezijanec v Prekmurju. * 25. september 1887, Nedelica; 27. junij 1956, Murska Sobota.
| Jožef Radoha | |
|---|---|
.jpg) | |
| Rojstvo | 25. september 1887 Nedelica |
| Smrt | 27. junij 1956 (68 let) Murska Sobota |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Avstro-Ogrska.svg){kind=small} SHS Kraljevina Jugoslavija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | redovnik, duhovnik, religiozni pisec |
Rodil se je v kmečki družini, očetu Petru in materi Agati (rojena Lütar). Nato se je odločil, da vstopi v red salezijancev, ko je prebral članek v prekmurskem verskem mesečniku Marijin list o delovanju madžarskih salezijancev v Italiji. S svojim rojakom Jožefom Bakanom iz turniške župnije sta prosila sprejem v red in v jeseni 1905 lahko začela prvi gimnazijski razred.
Radoha je v jeseni 1909 vstopil v noviciat v Lombriascu (Italija) in 20. septembra 1910 je postal salezijanec. Salezijansko misel je širil skozi članke v prekmurskem jeziku v Marijinem listu. Po študiju filozofije je opravil vzgojno pripravništvo v zavodu na Rakovniku. Ker je v Italija v prvi vojni napadla Avstro-Ogrsko, zato je Radoha moral nadaljevati študij na Poljskem, v Oswieczu. Teologijo je končal 1919. 15. junija 1919 je bil posvečen.
Kot duhovnik je deloval na Rakovniku in Veržeju, od 1923 se je posvetil urejanju stanovanjskih razmer za dijake v murskosoboški gimnaziji. Bil je prvi ravnatelj Martinišča v Murski Soboti do jeseni 1930.
1929 je sestavil molitvenik v prekmurščini Molite bratje!. Jožef Sakovič ni bil zadovoljen z Radohovim prekmurskim jezikom, zato je jezikovno popravil molitvenik, ki je bil potem dosti uspesnejši med prekmurskim katoliškim ljudstvom.
Poslal je mnogo slovenskih dijakov študirat v Italijo (zlasti v Torino). Tudi jim je pomagal, da se malo naučijo italijanščino.
Poleg Murske Sobote je deloval v zavodih na Rakovniku, Veržeju, Razkrižju in Boštanju. Leta 1937 je odšel v nadškofijski konvikt v Zagreb. Obiskoval je s svojimi salezijanskimi tovariši še druge dežele takratne Jugoslavije. Leta 1949 se je zaradi bolezni vrnil v Slovenijo in živel v domu za bolne salezijance pri Kapeli.
Umrl je v murskosoboški bolnici. Grob ima na murskosoboškem pokopališču.
Viri uredi
- Bogdan KOLAR 2011: Misijonski animator. Jožef Radoha (1887–1956). Salezijanski vestnik 4-2011. str. 14–15.
Literatura uredi
- Jožef Sakovič graditelj in buditelj ob devetdesetletnici nove cerkve v Turnišču, Turnišče 2006. ISBN 961-238-836-9 →Jožef Smej: Sakovičeva skrb za čistejšo prekmurščino v molitveniku Molite bratje (COBISS)