Joža Bohinjec, slovenski pravnik, * 27. oktober 1880, Leše, Tržič, † 6. november 1941, Ljubljana.

Joža Bohinjec
Portret
Rojstvo27. oktober 1880({{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1]
Leše
Smrt6. november 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1] (61 let)
Ljubljana
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpravoznanec
Poznan poborbi proti tuberkulozi

Po doktoratu iz prava 1919 na univerzi v Pragi se je zaposlil pri delavskem zavarovanju v Ljubljani ter bil od 1925 ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Kot strokovnjak za socialno zavarovanje je sodeloval pri zakonodajnem delu. Dejaven je bil v mnogih organizacijah in delavskem strokovnem gibanju ter bil vrsto let podpredsednik Narodne strokovne zveze. Bil je pobudnik za ustanovitev Osrednje protituberkulozne lige na Slovenskem; po njem se imenuje nagrada, ki jo podeljujejo najprizadevnejšemu dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo. O zavarovalnih pravicah delavcev je v letih 1928−1938 napisal tri knjige.[2]

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bohinjec-joza/
  2. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.