Ječarji
Ječarji je slovenska fantazijska grozljivka iz leta 1990 v režiji Marjana Cigliča po scenariju Željka Kozinca. Filmsko dogajanje je postavljeno v nedoločno prihodnost, ko v mestu začno izginjati mladi moški. Za to je kriva skrivnostna loža starcev, ki ohranja oblast v senci in se obnavljajo kot vampirji. Ko jim zmanjkuje energije, si jo jemljejo pri mladih moških, ki jih hranijo v posebnih laboratorijih za pretapljanje energije. Policija je organizaciji na sledi, vendar ta ugrabi tudi policista Pavla. Ječarka Kristina se vanj zaljubi in končno zruši ta grozljivi energetski vampirizem.
| Ječarji | |
|---|---|
| Režiser | Marjan Ciglič |
| Scenarist | Željko Kozinc |
| Igralci | Jože Babič Ivo Ban Danilo Benedičič |
| Glasba | Jurij Korenc |
| Direktor fotografije | Valentin Perko |
| Montaža | Stanko Kostanjevec |
| Distribucija | Studio 37 Viba film |
Datum izida | 10. oktober 1990 |
| Država | Jugoslavija |
| Jezik | slovenščina |
IgralciUredi
- Svetozar Cvetković kot Pavle
- Tanja Ribič kot Afrodita
- Majolka Šuklje kot vratarka
- Ksenija Marinković kot Kristina
- Maja Weiss kot Kobra
- Anka Kocmur kot Diana
- Marjeta Gregorač kot Milena
- France Severkar kot član predsedstva
- Lidija Jenko kot Helena
- Marko Derganc kot Hinko
- Polde Bibič kot Franc
- Srečo Špik kot Doza
- Jože Vunšek kot manipulator
- Ivo Godnič kot zdravnik
- Janez Vrhovec kot član predsedstva
- Mary Petković kot dekle
- Jože Babič kot član predsedstva
- Judita Zidar kot medicinska sestra
- Vesna Jevnikar kot maserka
- Bine Matoh kot Vinko
- Branko Miklavc kot član predsedstva
- Vesna Lubej kot Leda
- Maks Furijan kot član predsedstva
- Zoran More kot manipulator
- Gojmir Lešnjak kot Gvido
- Janez Hočevar - Rifle kot Avguštin
- Tone Homar kot član predsedstva
- Ivo Ban kot Ahac
- Uroš Tatomir kot šerif
- Franc Markovčič kot manipulator
- Jonas Žnidaršič kot inšpektor
- Danilo Benedičič kot Oskar
ZanimivostiUredi
Več igralcev med snemanjem ni govorilo slovensko, zato so jih sinhronizirali slovenski igralci npr. Mirjam Korbar.
Večji del filma je bil posnet na otroku Srakane pri Susku in v protokolarnem objektu Brdo pri Kranju, ki je bil tudi koproducent[1].
Režiser je film pripravljal več kot štiri leta in izpostavil da gre pri filmu za prikaz gerontokracije kot dolgotrajne značilnosti vzhodnih »demokracij« in njene trdne uzurpacije celotne sfere oblasti.[2]