Jata galaksij

Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij. Med galaksijami v jati se nahaja jatni plin sestavljen iz plazme, ki seva v rentgenskem delu spektra.

Jata galaksij Abell 2744.

Omembe vredne jate so večinoma v bližnjem Vesolju, kot Jata v Devici, Jata v Peči, Jata v Herkulu in Jata v Berenkinih kodrih. Izjemno velika združba galaksij je Veliki Atraktor, v katerem prevladuje Jata v Kotomeru, in je dovolj masivna, da vpliva na krajevno širjenje Vesolja. Najmasivnejši jati v zgodnjem Vesolju sta SPT-CL J0546-5345 in SPT-CL J2106-5844.

Skupine in jate se lahko naprej združujejo v nadjate.

Osnovne značilnosti

• Vsebujejo od 50 do 1000 galaksij, vroč plin, ki seva rentgensko svetlobo, in veliko temne snovi.
• Imajo mase od 10¹⁴ do 10¹⁵ sončevih mas.
• Njihovi premeri so običajno od 2 do 10 megaparsekov.

Sestava

ime komponente	delež mase	opis
galaksije	1 %	V vidni svetlobi so vidne le-te.
medgalaktični plin jatna snov	9 %	Plazma med galaksijami, ki seva rentgensko svetlobo.
temna snov	90 %	Najmasivnejša sestavina; zaznavna samo zaradi svoje gravitacije.