Jata v Devici
Jata v Devici je jata galaksij s središčem oddaljenim 53.8 ± 0.3 Mly[4] od Zemlje v ozvezdju Device. Vsebujoč približno 1300 galaksij (najvišje ocene so približno 2000 članic)[5] tvori središče večje Nadjate v Devici, katere del je tudi Krajevna skupina.
Opazovalni podatki (epoha J2000) | |
---|---|
Ozvezdje | Devica in Berenikini kodri |
Rektascenzija | 12h 27m[1] |
Deklinacija | +12° 43′[1] |
Bautz-Morganova razvrstitev | III [1] |
Temperatura medgalaktične snovi | 30 000 K[2] in znotraj nje se nahaja večje število medgalaktičnih zvezd[3] |
Mnoge svetle galaksije te jate so bile odkrite v poznih 70. letih 18. stoletja in vključene v Messierov katalog. Messier jih je opisal kot meglice brez zvezd in tako je njihova prava narava ostala skrita vse do 20. let 20. stoletja.[6]
Jata zavzema približno 8 kotnih stopinj s središčem v Devici. Mnoge galaksije v jati so vidne z majhnim daljnogledom. Najsvetlejša članica je Messier 49, najbolj znana pa eliptična galaksija Messier 87.
Značilnosti
urediJato sestavlja pisana družba galaksij; med njimi so tako eliptične kot spiralne galaksije[7]. Eliptične so okrog središča bolj zgoščene kot spiralne.
Razdeljena je na tri podjate: Devico (Virgo) A, ki je zgoščena okrog galaksije Messier 87, drugo, ki je zgoščena okrog Messier 86 in včasih šteto v Devico A, in Devico B, ki je zgoščena okrog Messier 49. Devica A je z maso 1014 sončevih mas večja od drugih dveh[8].
Tri podjate so v procesu združevanja v eno samo jato[8] in so obdane z galaktičnimi oblaki, ki so večinoma sestavljeni iz spiralnih galaksij. Znani so kot Oblak N, Oblak S in Devica E in se bodo prav tako združili s podjatami[9]. Vse to kaže, da je Jata v Devici še mlada jata, ki še vedno nastaja.[9]
Drugi dve bližnji združbi, znani kot Oblak W in Oblak M sta verjetno samostojna sistema v ozadju jate[9].
Snov znotraj jate
urediKakor v mnogih velikih jatah, je tudi Jata v Devici zapolnjena z vročo plazmo, segreto na 30 milijonov °C ali K, ki seva rentgenske žarke[2]. V njej je tudi mnogo medgalaktičnih zvezd [3]; njihov delež je več kot 10% vseh zvezd v jati.[10] Najdemo tudi nekaj planetarnih meglic [11], ki so bile najverjetneje prišle tja iz galaksij med trki (interakcijami) med njimi[10], in nekaj kroglastih kopic [12][13][14] ter vsaj eno področje rojevanja zvezd [15].
Svetle in omembe vredne galaksije
urediSpodnja tabela navaja svetle in pomembnejše objekte v Jati v Devici in jatinih podenot (viri:[9][16][17]).
Oznaka | Koordinate (epoha 2000) | Navidezni sij (modra) | Tip | Kotna velikost | Premer (kly (1000 svetlobnih let)) |
Hitrost širjenja (km/s) |
Podjata/oblak | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
RA | Dec | |||||||
Messier 98 | 12 13,8 | 14 54 | 10,9 | SBb | 9,8′ | 150 | 184 | Devica A oz. Oblak N |
NGC 4216 | 12 15,9 | 13 09 | 10,9 | SBb | 7,9′ | 120 | 459 | Devica A oz. Oblak N |
Messier 99 | 12 18,8 | 14 25 | 10,4 | Sc | 5,4′ | 80 | 2735 | Devica A oz. Oblak N |
NGC 4262 | 12 19,5 | 14 53 | 12,4 | S0 | 1,9′ | 30 | 1683 | Devica A |
Messier 61 | 12 21,9 | 04 28 | 10,2 | SBbc | 6,2′ | 100 | 1911 | Oblak S |
Messier 100 | 12 22,9 | 15 49 | 10,1 | SBbc | 7,6′ | 115 | 1899 | Devica A |
Messier 84 | 12 25,1 | 12 53 | 10,1 | E1 | 6,0′ | 90 | 1239 | Devica A |
Messier 85 | 12 25,4 | 18 11 | 10,0 | S0 | 7,1′ | 105 | 1056 | Devica A |
Messier 86 | 12 26,2 | 12 57 | 9,9 | E3 | 10,2′ | 155 | 37 | Devica A oz. lastna podjata |
NGC 4435 | 12 27,7 | 13 05 | 11,7 | S0 | 3,0′ | 45 | 1111 | Devica A |
NGC 4438 | 12 27,8 | 13 01 | 11,0 | Sa | 8,7′ | 130 | 404 | Devica A |
NGC 4450 | 12 28,5 | 17 05 | 10,9 | Sab | 5,1′ | 80 | 2273 | Devica A |
Messier 49 | 12 29,8 | 08 00 | 9,3 | E2 | 9,8′ | 150 | 1204 | Devica B |
Messier 87 | 12 30,8 | 12 23 | 9,6 | E0-1 | 9,8′ | 150 | 1204 | Devica A |
Messier 88 | 12 32,0 | 14 25 | 10,3 | Sb | 6,8′ | 100 | 2599 | DevicaA |
NGC 4526 | 12 32,0 | 07 42 | 10,6 | S0 | 7,1′ | 105 | 931 | Devica B |
NGC 4527 | 12 34,1 | 02 39 | 12,4 | Sb | 4,6′ | 69 | 1730 | Oblak S |
NGC 4536 | 12 34,4 | 02 11 | 11,1 | SBbc | 7,2′ | 115 | 2140 | Oblak S |
Messier 91 | 12 35,4 | 14 30 | 11,0 | SBb | 5,2′ | 80 | 803 | Devica A |
NGC 4550 | 12 35,5 | 12 13 | 12,5 | S0 | 3,2′ | 50 | 704 | Devica A |
Messier 89 | 12 35,7 | 12 33 | 10,7 | E0 | 5,0′ | 75 | 628 | Devica A |
NGC 4567 | 12 36,5 | 11 15 | 12,1 | Sbc | 2,8′ | 40 | 2588 | Devica A |
NGC 4568 | 12 36,6 | 11 14 | 11,7 | Sbc | 4,4′ | 65 | 2578 | Devica A |
NGC 4571 | 12 36,9 | 14 13 | 11,9 | Sc | 3,7′ | 55 | 659 | Devica A |
Messier 58 | 12 37,7 | 11 49 | 10,6 | SBb | 5,6′ | 85 | 1839 | Devica A |
Messier 59 | 12 42,9 | 11 39 | 10,8 | E5 | 5,0′ | 75 | 751 | Devica A ali Devica E |
Messier 60 | 12 43,7 | 11 33 | 9,8 | E2 | 7,2′ | 110 | 1452 | Devica A ali Devica E |
NGC 4651 | 12 43,7 | 16 24 | 11,4 | Sc | 4,0′ | 60 | 1113 | |
NGC 4654 | 12 43,9 | 13 08 | 11,1 | SBc | 5,0′ | 75 | 1349 | Devica A |
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 »NASA/IPAC Extragalactic Database«. Results for Virgo Cluster. Pridobljeno 19. oktobra 2006.
- ↑ 2,0 2,1 Lea, S. M.; Mushotzky, R.; Holt, S. S. (1982). »Einstein Observatory solid state spectrometer observations of M87 and the Virgo cluster«. Astrophysical Journal. 262 (1): 24–32. Bibcode:1982ApJ...262...24L. doi:10.1086/160392.
- ↑ 3,0 3,1 Ferguson, H. (1997). »Intergalactic Stars in the Virgo Cluster«. HST proposal: 7411. Bibcode:1997hst..prop.7411F.
- ↑ Mei, Simona; Blakeslee, John P.; Côté, Patrick; Tonry, John L.; West, Michael J.; in sod. (2007). »The ACS Virgo Cluster Survey. XIII. SBF Distance Catalog and the Three-dimensional Structure of the Virgo Cluster«. The Astrophysical Journal. 655 (1): 144–162. arXiv:astro-ph/0702510. Bibcode:2007ApJ...655..144M. doi:10.1086/509598.
- ↑ See Virgo Cluster.
- ↑ Following the entry for M91 in the Connoissance des Temps for 1784, Messier added the following note:
- The constellation of Virgo, & especially the northern Wing is one of the constellations which encloses the most Nebulae: this Catalog contains thirteen which have been determined: viz. Nos. 49, 58, 59, 60, 61, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, & 91. All these nebulae appear to be without stars: one can see them only in a very good sky, & near their meridian passage. Most of these nebulae have been pointed to me by Mr. Méchain. (see M91.)
- ↑ Côté, Patrick; Blakeslee, John P.; Ferrarese, Laura; Jordán, Andrés; Mei, Simona; in sod. (Julij 2004). »The ACS Virgo Cluster Survey«. The Astrophysical Journal. 153 (1): 223–242. arXiv:astro-ph/0404138. Bibcode:2004ApJS..153..223C. doi:10.1086/421490.
- ↑ 8,0 8,1 The Virgo Super Cluster: home of M87 (with frames)
- ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 Gavazzi, G.; Boselli, A.; Scodeggio, M.; Pierini, D.; Belsole, E. (1999). »The 3D structure of the Virgo cluster from H-band Fundamental Plane and Tully-Fisher distance determinations«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 304 (3): 595–610. arXiv:astro-ph/9812275. Bibcode:1999MNRAS.304..595G. doi:10.1046/j.1365-8711.1999.02350.x.
- ↑ 10,0 10,1 Ferguson, Henry C.; Tanvir, Nial R.; von Hippel, Ted (1998). »Detection of intergalactic red-giant-branch stars in the Virgo cluster«. Nature. 391 (6666): 461. arXiv:astro-ph/9801228. Bibcode:1998Natur.391..461F. doi:10.1038/35087.
- ↑ Feldmeier, J.; Ciardullo, R.; Jacoby, G. (1998). »INTRACLUSTER PLANETARY NEBULAE IN THE VIRGO CLUSTER. I. INITIAL RESULTS«. Astrophysical Journal. 503: 109–117. arXiv:astro-ph/9803062. Bibcode:1998ApJ...503..109F. doi:10.1086/305981.
- ↑ Takamiya, Marianne; West, Michael; Côté, Patrick; Jordán, Andrés; Peng, Eric; Ferrarese, Laura (2009). »IGCs in the Virgo Cluster«. Globular Clusters - Guides to Galaxies, Eso Astrophysics Symposia, Volume . Eso Astrophysics Symposia: 361. Bibcode:2009gcgg.book..361T. doi:10.1007/978-3-540-76961-3_83. ISBN 978-3-540-76960-6.
- ↑ Durrell, Patrick R.; Accetta, K.; Feldmeier, J.J.; Mihos, J.C.; Ciardullo, R.; Peng, E.W.; NGVS team (2010). »Searching for Intracluster Globular Clusters in the Virgo Cluster«.
{{navedi časopis}}
: Sklic journal potrebuje|journal=
(pomoč) - ↑ Lee, Myung Gyoon; Park, Hong Soo; Hwang, Ho Seong (2010). »Detection of a Large-Scale Structure of Intracluster Globular Clusters in the Virgo Cluster«. Science. 328 (5976): 334–. arXiv:1003.2499. Bibcode:2010Sci...328..334L. doi:10.1126/science.1186496. PMID 20223950.
- ↑ Gerhard, Ortwin; Arnaboldi, Magda; Freeman, Kenneth C.; Okamura, Sadanori (2002). »Isolated Star Formation: A Compact H II Region in the Virgo Cluster«. The Astrophysical Journal. 580 (2): L121–L124. arXiv:astro-ph/0211341. Bibcode:2002ApJ...580L.121G. doi:10.1086/345657.
- ↑ »Galaxy On Line Database Milano Network (GOLDMine)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2012. Pridobljeno 6. avgusta 2012.
- ↑ »The Virgo Cluster«. Pridobljeno 6. aprila 2013.