Janez Mejač (baletnik)

slovenski baletnik in koreograf

Janez Mejač [jánez mejáč], slovenski baletnik in koreograf, 30. maj 1936, Mokronog.

Janez Mejač
Portret
Rojstvo30. maj 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (87 let)
Mokronog
NarodnostSlovenija Slovenec
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicbaletnik, koreograf
NagradePrešernova nagrada

Življenje in delo uredi

 
Janez Mejač leta 1959

V Ljubljani je končal gimnazijo in Srednjo baletno šolo. Bil je član ljubljanskega baleta od leta 1954. Sprva je nastopal v baletnem zboru, kasneje pa je postal prvi plesalec baleta. V sezoni 1965/66 je bil baletni solist v Stora Theatre v Göteborgu. Izpopolnjeval se je tudi v Franciji (Cannes).

V svoji karieri je oblikoval 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi. Dvajset let je vodil baletno izobraževanje za mlade v Trstu, bil je predavatelj za odrski gib in zgodovinske plese na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sezonah 1981-1984 in 1995-1998 je bil vodja ljubljanskega baleta. Upokojil se je leta 1987.

Priznanja in nagrade uredi

 
Janez Mejač (Mokronog, oktober 2022)

Naziv vrhunski umetnik mu je tedanje ministrstvo za kulturo podelilo leta 1973, tri leta kasneje (1976) je prejel nagrado Prešernovega sklada za vlogo Razuzdanca v baletu Razuzdančeva usoda, leta 1979 je na 8. jugoslovanskem baletnem bienalu dobil priznanje za vlogo Ženina v baletu Vrag na vasi.

Slovenski gledališki muzej je leta 2005 njegovo umetniško in življenjsko pot predstavil z razstavo in izdajo knjige z naslovom Janez Mejač : Danseur noble.

13. februarja 2011 mu je Društvo baletnih umetnikov Slovenije podelilo strokovno nagrado Lydie Wisiakove, 11. julija 2011 je za vsestranski prispevek k slovenski baletni in gledališki umetnosti dobil Red za zasluge, leta 2018 pa je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.[1]

Sklici in opombe uredi

  1. Šučur, Maja (16. januar 2018). »Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata«. Dnevnik. Pridobljeno 11. februarja 2018.