James Barnes (general)

James Barnes, ameriški general, * 28. december 1801, † 12. februar 1869.

James Barnes (general)
Portret
Rojstvo28. december 1801({{padleft:1801|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1]
Boston
Smrt12. februar 1869({{padleft:1869|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1] (67 let)
Springfield[d]
Narodnostameriška
PripadnostZdružene države Amerike Združene države Amerike
Rod/službaGrb Kopenske vojske ZDA Kopenska vojska ZDA
Zvezna vojska ZDA
Aktivna leta1829 - 1836
1861–1866
ČinBrevetni generalmajor
Oboroženi
konflikti
Ameriška državljanska vojna

ŽivljenjepisUredi

Rodil se je v Bostonu, kjer je končal Bonstonsko latinsko šolo (Boston Latin School) in leta 1829 je končal Vojaško akademijo ZDA; njegov sošolec na akademiji je bil tudi Robert E. Lee. Diplomiral je peti izmed 46 kadetov. Kot drugi poročnik je bil dodeljen 4. artilerijskemu polku, a je kmalu postal predavatelj taktike in francoščine na akademiji.[2]

31. julija 1836 je izstopil iz vojaške zasluge in postal železniški inženir[2]; leta 1839 je postal superintendent Western Railroad; slednji položaj je zasedal 22 let.

26. julija 1861 je bil aktiviran v vojaško službo in sicer je postal polkovnik Zvezne vojske ZDA ter poveljnik 18. massachusettskega polka. 10. julija 1862 je postal poveljnik 1. brigade 1. divizije 5. korpusa.[2] Za zasluge v vodenju brigade je bil 4. aprila 1863 povišan v brigadnega generala prostovoljcev ZDA (retroaktivno z 29. novembrom 1862).[3] 5. maja 1863 je prevzel poveljstvo 1. divizije istega korpusa[2], s katero se je udeležil bitke za Gettysburg, med katero je bil ranjen.

15. januarja 1866 je bil izvzet iz prostovoljne sestave[2], medtem ko je bil dva dni prej (13. januarja) predsednik ZDA Andrew Johnson Barnesa predlagal za povišanje v častnega brevetnega generalmajorja Prostovoljcev ZDA; 12. marca istega leta je Senat ZDA potrdil povišanje, pri čemer je bil podeljen retroaktivno z dnem 13. marcem 1865.[4]

Po vojni se je vrnil k železnici in postal član vladne komisije, ki je nadzorovala gradnjo Union Pacific Railroad.[2]

Viri in opombeUredi

  1. 1,0 1,1 SNAC — 2010.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Eicher, str. 116.
  3. Eicher, str. 718.
  4. Eicher, 2001, str. 710.

LiteraturaUredi

Glej tudiUredi