Ivan Osipovič Vitt
Grof Ivan Osipovič Vitt (rusko Ива́н О́сипович де Витт), ruski general, * 1781, † 1840.
Ivan Osipovič Vitt | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 14. junij 1781 Pariz |
| Smrt | 21. junij 1840 (59 let) Krim |
| Pripadnost |  Ruski imperij |
| Aktivna leta | 1800-1840 |
| Čin | General konjenice |
| Oboroženi konflikti | Napoleonove vojne: * Invazija na Rusijo Rusko-turška vojna (1828-1829) |
| Priznanja | Red svete Ane Red svetega Jurija Red svetega Vladimirja Red svetega Aleksandra Nevskega Red svetega Andreja Red svetega Janeza Jeruzalemskega (Rusija) Virtuti Militari Red rdečega orla Red belega orla (Poljska) Pour le Mérite |
Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo, zaradi teh zaslug je njegov portret izobešen tudi v Vojaški galeriji Zimskega dvorca.
Življenje
urediNjegov oče Joseph de witt (1738-1814) je bil najbogatejši posestvenik v Ukrajini.
17. septembra 1792 je kot kornet vstopil v dvorni konjeniški polk. 1. januarja 1800 je bil kot štabni stotnik premeščen v Konjeniški gardni polk; naslednje leto je bil povišan v polkovnika.
Med bitko pri Austerlitzu je bil hudo ranjen v desno nogo. Zaradi težav se je leta 1807 upokojil.
Ponovno je bil aktiviran leta 1809 za vojno proti Napoleonu. V letih 1811−12 je večkrat odpotoval v Kneževino Varšavo, kjer je vzpostavil obveščevalno mrežo.
Poleti 1812 je v Ukrajini ustanovil štiri kozaške polke, katerim je nato poveljeval med patriotsko vojno; za zasluge je bil 18. oktobra istega leta povišan v generalmajorja. 24. februarja 1812 je postal poveljnik 1. ukrajinskega kozaškega polka, hkrati pa je še vedno ostal poveljnik brigade ukrajinskih kozaških polkov.
Po vojni je v Ukrajini poveljeval kozaški diviziji; 6. maja 1818 je bil povišan v generalporočnika. 17. oktobra 1823 je bil imenovan za poveljnika 1. rezervnega konjeniškega korpusa, s katerim se je udeležil rusko-turške vojne 1828-29.
21. aprila 1829 je bil povišan v generala konjenice. 30. avgusta 1831 pa je postal šef Ukrajinskega ulanskega polka; odlikoval se je v zatrtju poljskega upora leta 1831.
10. aprila 1832 je postal inšpektor celotne rezervne konjenice.
Viri in opombe
urediGlej tudi
uredi
