Italijansko-turška vojna

vojna med Kraljevino Italijo in Osmanskim cesarstvom v letih 1911-12

Italijansko-turška vojna (tudi Libijska vojna in Vojna v Tripolitaniji) je bil 386-dnevni vojaški spopad med Italijo in Osmanskim cesarstvom med septembrom 1911 in oktobrom 1912.

Italijansko-turška vojna

Italijanska enota blizu Tripolija
Datum29. september 1911 – 18. oktober 1912
Prizorišče
Izid italijanska zmaga; spodbuda za prvo balkansko vojno
Ozemeljske
spremembe
Tripolitanija, Cirenajka, Fezan in Dodekanez
Udeleženci
Kraljevina Italija Italija Osmansko cesarstvo Osmansko cesarstvo
Poveljniki in vodje
Augusto Aubry, Carlo Caneva, Marcello Amero D'Aste, Giovanni Ameglio, Alfredo Alberto LaCorte di Leuca III Neşet Bey, Ismail Enver, Mustafa Kemal
Moč
150.000 vojakov 8.000 rednih osmanskih vojakov, 20.000 lokalnih arabskih plemenskih bojevnikov
Žrtve in izgube
3.380 mrtvih, 4.250 ranjenih, 600 pogrešanih 20.000 mrtvih in ranjenih

Italijani so po zmagi prevzeli nadzor nad današnjo Libijo in zasedli Dodekanez. V vojni so bila prvič uporabljena letala in cepelini; 23. oktobra 1911 je bil izveden italijanski izvidniški polet nad osmanskimi enotami, 1. novembra istega leta je bilo izvedeno prvo letalsko bombardiranje nasprotnikovih ciljev v zgodovini.

Vojna se je uradno končala z mirovnim sporazumom iz Lausanne.

Po končani vojni, ko so Italijani brez večjih težav zasedli ozemlja Libije in Dodekaneza, so opogumljene članice novoustanovljene balkanske lige, Bolgarija, Črna gora, Grčija in Srbija krenile v novo vojno proti osmanski državi. Računali so, da so osmanske sile zaradi ravno končanega spopada oslabljene.

Zemljevid spopadov
Zemljevid spopadov

Glej tudi

uredi