Istroromunščina (rumârește, vlășește) je vzhodnoromanski jezik, ki se govori v nekaj vaseh in zaselkih v Istri na Hrvaškem. Govorci istroromunščine se imenujejo Rumeri, pa so znani tudi kot Vlahi, Rumuni ali Ćići. Ker je njegovih govorcev po ocenah manj kot 500, je v UNESCO Atlasu svetovno ogroženih jezikov uvrščen med resno ogrožene jezike.[4] Nekateri romunski jezikoslovci istroromunščino obravnavajo kot posebno narečje romunščine.[5]

Istroromunščina
rumârește, vlășește
Materni jezikHrvaška
PodročjeIstra
EtničnostIstroromuni
Št. maternih
govorcev
300 (2007)[1]
Drugi jezik: 1.100 (2007)[1]
Zgodnejše oblike
Jezikovne oznake
ISO 639-3ruo
Glottologistr1245
ELPIstro Romanian
Linguasphere51-AAD-a (varieties: 51-AAD-aa to -ab)
{{{mapalt2}}}
Istroromunščina je po UNESCO Atlasu svetovno ogroženih jezikov resno ogrožena.

Nekatere izposojenke kažejo, da so Istroromuni pred prihodom v Istro nekaj časa živeli na dalmatinski obali v bližini Dinare in Velebita.[6] Pred 20. stoletjem se je istroromunščina govorila v širšem delu severovzhodne Istre na območju Čičarije. Istroromune danes sestavljata dve skupini: Ćići v okolici Žejan na severni strani Učke in Vlahi v okolici Šušnjevice na južni strani Učke. Jezik je v obeh skupinah enak, do razlik pa prihaja v izposojenkah. Nekaj sto maternih govorcev živi tudi v Združenih državah Amerike - ne le v Queensu v New Yorku (kot so nekateri zmotno menili[7]), temveč tudi drugod po New Yorku, in v zveznih državah New Jersey, Connecticut in Kaliforniji. Druge diaspore so tudi v Italiji, v Kanadi, na Švedskem in v Avstraliji.

Čeprav je istroromunščina romanski jezik, ima veliko vplivov drugih jezikov. Po analizi iz leta 2005 50 odstotkov istroromunskih besed prihaja iz srbohrvaščine, 16 odstotkov iz srbohrvaščine ali slovenščine, 3 odstotke iz slovenščine, 4,7 odstotke iz italijanščine/venetščine, 3,5 odstotka iz stare cerkvene slovanščine in le 25 odstotkov iz latinščine.[8] Druga študija iz leta 2009 kaže, da je 647 besed podedovanih iz latinščine (v primerjavi s približno 2000 podedovanimi latinskimi besedami v večini romanskih jezikov), 25 besed pa je substratnih, kar je veliko manj v primerjavi z dakoromunščino, ki je ohranila 89 substratnih besed. Tovrstne razmere so značilne za izolirane jezike/dialekte z manjšim številom govorcev.[9] Navkljub temu je istroromunščina uspela ohraniti nekaj latinskih besed, ki jih v drugih vzhodnoromanskih jezikih ni: gåbu, 'rumeni' (galbus; v romunščini tudi galben), ånča, 'tu', oča, iențå, iuva, 'kjer'.[10]

Opombe

uredi
  1. Interna klasifikacija vzhodnoromanskih jezikov, ki jih je predstavil Petrucci (1999),[2] predlaga delitev na severno in južno vejo, pri čemer se severna veja razdeli na istroromanščino in daško romunščino. Nasprotno klasifikacija, predstavljena v Glottologu v4.8, predlaga delitev na aromunščino in severno romunščino, ki se nadalje deli na istrsko in vzhodno romunščino, iz katere naj bi izhajali daška romunščina in meglena romunščina.[3]

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 Istroromunščina v Ethnologue (23. izd., 2020)  
  2. Petrucci 1999, str. 4.
  3. Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin; Bank, Sebastian (10. julij 2023). »Glottolog 4.8 - Eastern Romance«. Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. doi:10.5281/zenodo.7398962. Pridobljeno 20. novembra 2023.
  4. Salminen, Tapani (1999). »Endangered Languages in Europe: Indexes«. www.helsinki.fi. Pridobljeno 24. novembra 2018.
  5. »Romanian Language«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 24. novembra 2018.
  6. Filipi, Goran (2002). Istrorumunjski lingvistički atlas/Atlasul lingvistic istroromân/Atlante linguistico istroromeno. Pula: Znanstvena zadruga Mediteran. str. 52.
  7. Roberts, Sam (29. april 2010). »The Lost Languages, Found in New York«. The New York Times. Pridobljeno 24. novembra 2018.
  8. Cantemir, Maria (2020). Phonological Analysis of the Southern Dialect of Istro-Romanian/Vlashki as Compared to Daco-Romanian (diplomska naloga). Ohio State University. str. 1–64. hdl:1811/92144.
  9. Berciu-Drăghicescu, Adina (coord.), Frățilă, Vasile (2012). Aromâni, Meglenoromâni și Istroromâni: Aspecte identitare și culturale, capitolul Dialectul istroromân.Privire generală [Aromanian, Megleno-Romanians, and Istro-Romanians: Aspects of Identity and Culture, chapter Istro-Romanian dialect.General View]. Editura Universității din București. str. 672 to 679. ISBN 978-606-16-0148-6.
  10. Berciu-Drăghicescu, Adina (coord.), Frățilă, Vasile (2012). Aromâni, Meglenoromâni și Istroromâni: Aspecte identitare și culturale, capitolul Dialectul istroromân.Privire generală [Aromanian, Megleno-Romanians, and Istro-Romanians: Aspects of Identity and Culture, chapter Istro-Romanian dialect.General View]. Editura Universității din București. str. 674. ISBN 978-606-16-0148-6.